Percepcija slovenske realnosti, ki temelji na stalinističnem vzorcu
»Naš dragi Janša je v svojem govoru znova interpretiral svojo percepcijo slovenske realnosti, ki temelji na popolnem stalinističnem vzorcu, kjer imajo samo eni monopol nad resnico in to je seveda on. Žal ne gre le za stalinistično interpretacijo, temveč kar se organizacije zbora tiče tudi stalinistične metode. Spomnimo se, to je počel že Nicolae Ceausescu. Te obtožbe kot tudi govorica me ne presenečajo. Njegov govor jasno kaže, da niti pod razno ne namerava vpeljati politike dialoga, zaradi česar se stvari v državi samo še zaostrujejo,« je besede predsednika republike na shodu Zbora za republiko komentirala Vesna Godina, obenem pa se obregnila tudi na njegovo opazko, kjer je trenutne rešitve nekaterih označil za čisti levi fašizem.
»Taka oznaka kaže, da ne ve, kaj govori in sploh ne ve, kaj fašizem pomeni«
»Zgodovinsko gledano je fašizem gibanje, ki uresničuje interese kapitala. Prosim ga, naj obrazloži, kako vstajniki uresničujejo te interese. To je smešno. Taka oznaka kaže, da ne ve, kaj govori in sploh ne ve, kaj fašizem pomeni. A veliko bolj verjetno je, da gre za všečno populistično manipulacijo, kjer meša meglo in združuje politične diskurze levice in desnice. Že od vstopa Gregorja Viranta vidim poskus, kako skuša Janša v svoje volilno telo vključiti del levega volilnega telesa. Prav to mu je uspelo s Pahorjevim in Virantovim manevrom. To je sedaj prišlo tudi na ravni retorike, saj zelo dobro ve, kakšno je njegovo volilno telo – premajhno. Zdaj skuša celo v istih oznakah vključiti zgodovinsko nekonsistentne elemente, ki so zanimivi za volilno telo. Tu vidimo samo enega slugo kapitala in to je prav Janša. Fašizem se tako lahko nanaša samo na njih,« je obrazložila antropologinja in pokomentirala tudi Janševo enačenje sedanjega dogajanja v Sloveniji s tistim, ki je v nacistični Nemčiji privedel do holokavsta.
Populistični pristopi brez zgodovinske točnosti, a z visoko stopnjo čustvenega angažiranja
»Gre za uporabo populističnih pristopov, ki nimajo nobene zgodovinske točnosti, imajo pa visoko stopnjo čustvenega angažiranja. Težava, s katero se soočamo že dalj časa, je, da je pouk zgodovina popolnoma opešal. Ljudje dejansko nimajo več pojma o zgodovinskih dejstvih, so pa videli kakšen film o holokavstu in bili zgroženi. Ko se posledično uporabi ta beseda, se emocionalno angažira ljudi, pri čemer pa ljudje dejansko ne vedo za kaj gre. Dobro bi bilo, če bi ukrepal kakšen zgodovinar in dokazal, da gre za govor, ki potvarja zgodovino. Sicer pa to ni nič novega in se počne od leta 1991 dalje. A zdaj ne potvarjajo le zgodovine NOB temveč globalno zgodovino. Bojim se, da bodo čez nekaj časa povedali, kako je bil Hitler pozitivna zgodovinska osebnost,« je zaključila Godina.
»Ne sprijaznjenost z okoliščinami in negiranje z realnostjo je res spektakularna stvar«
Vuk Čosić je Janšev govor razumel kot idealno nadaljevanje že napovedane smeri popolnega cinizma in prevzemanja simbolov. »Zdaj sem bolje razumel, zakaj je tako zelo energično reagiral na poteze odbora za pravično in solidarno družbo, ki se je šel Roško in v Cankarjev dom s pisatelji. To prevzemanje majniške deklaracije in sklicevanje na simbole, ki so res splošni, me je najbolj zintrigiralo,« pravi Čosić.
Izjemen cinizem je zaznal pri Janševih trditvah, da nekdo drug ustrahuje, da je nekdo drug ukradel državo in je odgovoren za sedanjo stanje, medtem ko vlada, ki organizira demonstracije sama sebi v podporo skrbno upravlja državo, pa čeprav se je predsedniku vlade vmes zgodilo poročilu KPK, koalicija razpada in vladi pada podpora. »Ne veš več, ali gre za Steva Jobsa in Reality distortion field (termin se je v industriji uporabljalo za menedžerje in voditelje, ki poskušajo svoje zaposlene prepričati, naj postanejo strastno privrženi projektom ne glede na to, ali ta projekt oziroma produkt ima primerjalne prednosti na trgu, op. a.). Morda pa gre tudi za poskus trmastega vplivanja na realnost po vzoru tistih otrok, ki si zatisnejo oči, da stvari ne vidijo. Ta ne sprijaznjenost z okoliščinami in negiranje z realnostjo je res spektakularna stvar,« je o Janševem nagovoru udeležencem shoda Zbora za republiko menil Čosić.
Tudi vojne so se v fizični obliki začele na nogometnih tekmah
Spletni strateg in nekdanji vodja študentskih demonstracij proti Slobodanu Miloševiću je bil nekoliko razočaran tudi nad majhno udeležbo. »Videl sem fotografije shoda. Videl sem, da se ga je udeležilo morda dobrih 5000 ljudi. Na Youtubu obstaja video zadnjega tovrstnega shoda, Rupnikov shod, ki je bil organiziran leta 1944. Zgleda, da so takrat imeli boljšo organizacijo. Trg je bil takrat poln. Sedaj pa so ga zapolnili komaj do dobre polovice. Mislil sem, da bo tokratni shod resna stvar. Vsi smo se bali tega razkazovanja velike moči.«
Janša je tokratne demonstracije označil šele kot začetek in poudaril, da bo treba na podobnih shodih moč razkazati še večkrat. Takšna najava stopnjevanja pritiska v Čosićevih ušesih ni naletela na ugodne odmev.
»Sem iz Beograda. Tam sem se v mladosti srečal s tovrstnimi ljudmi, ki se poslužujejo tega tipično navijaškega tona komuniciranja. Tudi vojne so se v fizični obliki začele na nogometnih tekmah prav zahvaljujoč takšnemu tonu komuniciranja, takšnemu ščuvanju in takšnemu napovedovanju stopnjevanja. Hitro lahko pridemo do samoizpolnjujoče se prerokbe. Če torej vztrajno ponavljaš takšne stvari, bodo ljudje začeli verjeti, da se pripravlja nekaj množičnega in bodo res skočili na ulice. Toda to je ščuvanje in predstavlja nek hladnovojni zločin. Takšen ton komuniciranja je treba obsoditi. Gre za dodaten žebelj v krsto javnega dialoga, kot bi si ga v normalni demokraciji želeli in za katero so se mnogi borili.«
Predsednik vlade je v svojem govoru sicer povlekel vzporednice med začetkom holokavsta, ko so znane ljudi »obiskovali« na njihovih domovih in sedanjimi razmerami v Sloveniji. Čosić, ki ima tudi sam židovske korenine, pogovor z njim pa je potekal na Židovski ulici v Ljubljani, takšno primerjavo zavrača. »Najprej narediš vse, da bi sprovociral neorganizirane množice, da naredijo neko simbolno neumnost, nakar poudarjaš to sprovocirano neumnost kot okostje in smisel celotnega protesta.«
Klasičen žargon pervertirane žrtve
Boris Vezjak, filozof in publicist, je komentiral, da Janša uporablja klasičen žargon pervertirane žrtve, se pravi, da je ta dialektika povzročitelja in žrtve v tem primeru obrnjena na glavo. »Kot drugo bi dejal, da se je ta floskula o levem fašizmu, o čemer žal še nihče ni dovolj izrecno govoril, znašla v Janševih medijih v trenutku, ko je nek britanski kolumnist označil Slavoja Žižka za levega fašista, in jo je dejansko Janševa SDS propagandistično uporabila kot označbo za diskreditacijo protestniškega gibanja. To je treba jasno povedati.«Janša je današnje razmere v Sloveniji primerjal s holokavstom. Vezjak je povedal, da se temu v teoriji neformalne logike reče argumentum ad hitlerum. To je argument, s pomočjo katerega želi govorec vzbuditi negativna čustva proti sogovorniku ali nasprotniku, da bi ga blatil in primerjal s Hitlerjem. »To je način, kako nekoga do kraja demonizirat in satanizirat. Nasprotnika tako črniš in prikazuješ v najbolj temačnih, krivdnih razmerah. Okriviš ga do maksimuma.«
Tudi, ko Janša govori o protestih, igra na karto dejstva, da vseslovenske vstaje nimajo prepoznanih organizatorjev in niso prijavljene. Neprijavljen shod ni nič manj legitimen, je prepričan Vezjak. »Lahko minister Gorenak reče, da je nelegalen in se sklicuje celo na ustavo. Za to, da je shod organiziran na način, da pravi organizatorji niso povsem prepoznani, lahko obstajajo zelo dobri razlogi. Iz tega dejstva ne moremo izpeljati, da so organizatorji protesta strici iz ozadja ali mračne sile.« Zgodovina Slovencev se ne bo končala v Murglah, je dejal Janša. »To je še ena iluzija na domnevno mračno in satanizirano ozadje vsega, ki pravzaprav izvira iz kroga tako imenovane udbomafije oziroma tako imenovanih rdečih škratov iz Murgel. Gre za še en klasičen refleks antikomunizma. To je defenziva z namišljenim iskanjem sovražnika, ki se ga vedno znova odkriva v komunistih, rdečih silah in udbomafiji. Center tega v tej paranoidni fantaziji so še vedno Murgle,« je Janševo izjavo komentiral Vezjak. Zaključil je, da je Janša uporabljal klasično sklicevanje na negativna čustva, »sklicevanje s pomočjo demonizacije namišljenega sovražnika, demonizacijo sovražnika na način, da se v njem vidi nepremagljivega komunista ter temačne, mračne sile. Na delu je tipičen, že stokrat viden paranoidni žargon.«
