Reševanje Grčije z drastičnim zniževanjem vrednosti njenih obveznic je povzročilo tudi kršitve človekovih pravic. To trdi mednarodna odvetniška ekipa, v kateri sodeluje italijanski odvetnik Andrea Saccucci. Izbrane primere lastnikov obveznic, katerih vrednost se je leta 2012 »čez noč« znižala za več kot petdeset odstotkov (tudi do osemdeset), so že poslali na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourg. Po naših informacijah bo zadevo sodišče lahko začelo obravnavati že prihodnji teden, takoj po tem, ko bo upravno sodišče v Grčiji (predvidoma še ta teden) pritožbe oškodovancev zavrnilo.
Tudi Zavarovalnica Triglav
Andrea Saccucci – ki je sicer v Sloveniji znan po uspešnem zastopanju izbrisanih, svetovno »slavo« pa je v Strasbourgu dosegel z zastopanjem afriških migrantov, ki jih je Italija deportirala v Libijo – trdi, da ukrep, ki ga je februarja 2012 od Grčije zahtevala »trojka«, dejansko pomeni razlastitev. Obenem naj bi bili lastniki državnih obveznic diskriminirani na podlagi nacionalne pripadnosti, saj so bile pravne okoliščine in posledice različne za Grke in za druge Evropejce. Oškodovanci zatrjujejo, da jim je bil ukrep vsiljen. Veliki institucionalni lastniki približno dvesto milijard evrov vrednega paketa obveznic so se z devalvacijo sicer strinjali, manjši pa ne oziroma niso imeli možnosti vplivati na dogajanje. Saccucci in njegova ekipa tako opozarjata, da je bil ukrep, imenovan »izmenjava posojilnega tveganja«, sporen, ker je imetnike obveznic oškodoval, mednarodnim finančnim inštitucijam, ki so izmenjavo posojilnega tveganja izsilile, pa je prinesel približno tri milijarde evrov in pol dobička. Izmenjava posojilnega tveganja sicer velja za špekulativno dejavnost, ki je svetovno gospodarsko krizo le še poglobila. Finančnik George Soros jo je nekoč pojasnil takole: to je tako, kot da bi nekdo zavaroval sosedovo hišo, jo zažgal in nato pobral zavarovalnino. Odvetniki zatrjujejo, da so bili s tem kršeni trije členi evropske konvencije o človekovih pravicah in »pravica do varovanja lastnine«, ki jo zagotavlja Protokol št. 1 k evropski konvenciji.
V Strasbourg je Saccucci poslal tudi nekaj slovenskih primerov. Zaradi varovanja podatkov imena podjetij, ki so imela velike izgube zaradi nenadne devalvacije grških obveznic, sicer niso znana oziroma na potrditve še čakamo. Znano pa je, da so slovenska zasebna podjetja, pa tudi podjetja v (delni) državni lasti, med svojimi naložbami res imela grške obveznice. Gotovo je, da so jih imeli v Zavarovalnici Triglav in pozavarovalnici Sava Re. V Dnevniku smo denimo že poročali, da so imeli v Triglavu zaradi grških obveznic 9,5 milijona evrov izgub. Poznavalci na podlagi skopih informacij ugibajo še, ali niso morda imeli grških obveznic tudi v Prvi osebni zavarovalnici, v Adriaticu Slovenici, Moji naložbi, Pokojninski družbi A ter v NLB. Slovenski odvetniki so se s Saccucijem že dogovarjali o skupnem zastopanju primerov, vendar nam podrobnosti teh primerov (še) niso znane.
Večina od več sto podjetij in posameznikov, ki jih Saccucci in kolegi zastopajo v Strasbourgu, sicer prihaja iz Italije ter iz Hrvaške, Albanije in nekaterih drugih držav.
Čakanje do stotega leta
Poleg velikih podjetij so se tožbi pridružili tudi mali varčevalci, denimo italijanski upokojenci. Ena od takšnih skupin, ki se s svojim primerom predstavlja na svetovnem spletu, je bila z devalvacijo obveznic, ob nakupu v letih 2007 in 2009 vrednih šestinštirideset tisoč evrov, neposredno oškodovana za približno enajst tisoč evrov. Še huje pa je, navajajo upokojenci, ki so grške obveznice kupili prek Bance Popolare di Sondrio, da bodo obveznice namesto v letih od 2013 do 2017 izplačane šele v letih od 2023 do 2042. Tedaj bo najstarejši med njimi, ki je vložil tudi največ svojih prihrankov, star osemindevetdeset let. Zapisali so, da so s tem obveznice postale dejansko ničvredne, saj bi, tudi če bi jih danes hoteli komu prodati, bančni stroški znašali več od njihove tržne vrednosti. Čakati do stotega leta na izplačilo pa je zanje nevzdržno. Pred sodiščem v Strasbourgu odvetniki tako trdijo, da je končni rezultat devalvacije grških obveznic sedemdeset- do osemdesetodstotna izguba njihove vrednosti.
Andrea Saccucci sicer napoveduje, da bodo primere kršitev prijavili tudi Mednarodnemu centru za reševanje investicijskih sporov, ki deluje pri Svetovni banki v Washingtonu.
