Da na relaciji Cerkev – javnost pri nas vladajo stroga pravila, so na včerajšnji množično obiskani novinarski konferenci vnovič dokazali pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK): novinarskih vprašanj namreč niso dovolili, tako da sta Anton Stres in Marjan Turnšek kasneje kot gosta odgovarjala zgolj na »izbrana« vprašanja generalnega tajnika in tiskovnega predstavnika SŠK Tadeja Strehovca na »svojem« terenu, in sicer na Radiu Ognjišče.
Juliusz Janusz razočaran nad prehitro objavo novice
»Vse velike organizacije so znotraj sebe raznolike in Katoliška cerkev pri tem ni nobena izjema. Pravkar smo v Vatikanu priče začetku velike preobrazbe, ki do naših krajev še ni segla. Papež Frančišek razume, da ljudje dejanja slišimo glasneje kot besede, pri nas pa kot da še vedno verjamejo, da če kaj ni bilo izrečeno, se tudi ni zgodilo,« ugotavlja dr. Dejan Verčič s katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Ob tem velja dodati, da je na včerajšnji novinarski konferenci apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz celo izrazil razočaranje nad mediji, ki so o odstopu poročali pred uradno objavo informacije. »Nismo želeli, da bi se v javnosti prekmalu pojavile različne interpretacije teh odstopov,« je svojo izjavo argumentiral Janusz. Iz tiskovnega urada SŠK so sicer kasneje sporočili, da bo danes organizirana nova novinarska konferenca, na kateri bodo »predvidoma odgovarjali na vprašanja novinarjev«.
Predhodnica modernih odnosov z javnostmi
Dobri odnosi z javnostmi so po Verčičevih besedah v dobrih dejanjih in ne v sladkih besedah; prigovarjanje novinarjem in poučevanje, kako naj opravljajo svoj posel, »pa je gotova pot na slab glas«. »Katoliška cerkev ni od včeraj – organizacija, ki preživi dva tisoč let, je živi dokaz učeče se organizacije. Tudi na področju strateškega komuniciranja in odnosov z javnostmi. RKC je v sedemnajstem stoletju v podobno vihravih časih, kot so naši, uvedla predhodnico modernih odnosov z javnostmi, propagando (Sacra Congregatio de Propaganda Fide),« pojasnjuje Verčič.
Ob tem dodaja, da je lani papež Benedikt XVI. začel komunicirati na družbenem omrežju Twitter, papež Frančišek pa je že ob svojem nastopu pokazal, da verjame v odprtost, preprostost in ponižnost. Poleg tega, da ima papež Frančišek odprte Twitter profile v različnih jezikih, je novinarsko konferenco ob vrnitvi iz Brazilije, na kateri je spregovoril o nekaterih za Cerkev perečih temah, opravil kar na krovu letala. »Že danes je očitno, da je njegovo sporočilo v njegovem vedenju. Papež Frančišek svoje odnose z javnostmi utemeljuje na svoji strategiji dela in zato lahko pričakujemo nove inovacije, ki bodo RKC pomagali preživeti tudi tretje tisočletje,« je prepričan Verčič.
