Doječe matere si po vrnitvi s porodniškega dopusta lahko privoščijo odmor za dojenje, dolg vsaj eno uro, do otrokovega 18. meseca starosti. Doslej ni bil plačan, a to nameravajo na ministrstvu za delo z novo starševsko zakonodajo spremeniti, je napovedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Pravico do odmora doječim materam daje delovna zakonodaja. Na ministrstvu pa predlagajo še, da bi ta odmor doječim materam plačali v sorazmernem deležu od minimalne plače, če je otrok star do devet mesecev. Za dojenje med delom od otrokovega 9. do 18. meseca bi materi država plačala prispevke za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Za mejo devetih mesecev so se na ministrstvu odločili zato, ker je pred tem otrokova prehrana še odvisna od dojenja, pozneje pa vse manj.
Redke mamice dojijo med delom
Odmor za dojenje si med delom po izkušnjah svetovalke za dojenje Mateje pri LLL (La Leche League International) vzame zelo malo doječih mater. Po eni strani zato, ker bi to pomenilo, da bi vmesno uro pozneje morale nadoknaditi za poln delovnik in bi domov k otroku prišle kasneje kot sicer. Po drugi strani pa jim to onemogoča oddaljenost delovnega mesta od otroka, saj bi za pot domov in nazaj porabile preveč časa. V trinajstih letih, odkar je svetovalka za dojenje, sta se z vprašanji o takšnem odmoru nanjo obrnili le dve mami.
Mateja opozarja tudi, da bi rok, do katerega je mati upravičena do plačila prispevkov, podaljšali na dve leti starosti otroka. Do takrat namreč Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da naj bi trajalo dojenje otroka (oziroma toliko časa, dokler to želita tako otrok kot mati). Dojen otrok je precej bolj odporen proti boleznim, dodaja.
Po izkušnjah svetovalke za dojenje povprečno matere pri nas dojijo precej manj časa – večina otrok je odstavljenih v prvi polovici leta. Nekaj otrok je dojenih komaj kak dan, nekatere matere pa se odločijo za naravno odstavljanje, kar je postopen in dolgotrajen proces. Še vedno je pri nas po njenem zelo zasidrano prepričanje, da je najpozneje do nastopa službe treba otroka nehati dojiti, kar je zmotno. »Že odhod mame v službo in začetek varstva je za otroka šok. Ko je otrok star eno leto, ne razume, kaj se dogaja, in mamo potrebuje kvečjemu bolj, ne manj,« opozarja.
Psihoanalitik mag. mag. Roman Vodeb predlog ministrstva podpira, saj kot freudovec, pravi, podpira vse, kar spodbuja harmonijo med otrokom in mamo. Njegova podpora izhaja iz nekaterih psihoanalitičnih zakonitosti, ob katerih pa poudarja, da bistvo dojenja ni dojenje samo, pač pa obraz, ki ga otrok uzre, medtem ko se doji ali hrani po steklenički. »In mamice ne sme in ne more nadomestiti nihče, niti 'kosmata prikazen', ki se ji reče očka,« še dodaja.
Za tiste, ki bodo prej odšle v službo
Meja osemnajstih mesecev za pravico do plačila prispevkov med odmorom za dojenje se pediatrinji dr. Heleni Mole ne zdi prezgodnja. Fiziološko potrebo po dojenju s prehranskega vidika ima po njenem dojenček v prvih mesecih prvega leta, ko je star eno leto, pa praviloma uživa tudi že mešano hrano. Mnoge mame, ki obiskujejo njeno ambulanto, ki dojijo še po vstopu v službo, povedo, da jim dojenje služi bolj kot crkljanje zjutraj in zvečer. Redki otroci pa gosto hrano zavračajo in dojenje potrebujejo čez dan. Zato meni, da bo ukrep predvsem za tiste, ki se zgodaj vrnejo na delo.
Podobno pričakuje tudi mag. Ana Vodičar, v. d. direktorja direktorata za socialne zadeve na ministrstvu, in sicer, da bodo v praksi odmor za dojenje in nadomestilo zanj uveljavljale predvsem tiste mame, ki se odločijo, da se bodo hitro po porodu vrnile v službo. Da otroka doji, bo morala mati izkazati s potrdilom specialista. Vlogo za pačilo bo uveljavljala pri pristojnem centru za socialno delo na podlagi predhodnega dogovora z delodajalcem. »Gre torej za enak sistem, kot ga poznamo pri pravici do dela s krajšim delovnim časom,« pravi Vodičarjeva. Najprej je treba urediti aneks pri delodajalcu, vlogo odnesti na center in od tam počakati odločbo.
