PS je kot pobudnica izredne seje, ki se je začela 16. novembra, nadaljevala pa se je danes, predlagala sklep, naj vlada pristopi k pripravi ukrepov za izvedbo infrastrukturnih projektov na področju cest, železnice, energetike, zdravstva, turizma in pristanišča s pomočjo evropskih sredstev, tujih investitorjev, javno-zasebnega partnerstva, bančnega sektorja in aktivnosti Stanovanjskega sklada RS. V PS so odboru tudi predlagali, naj vlado pozove, da do konca januarja pripravi akcijski načrt za sanacijo gradbenega sektorja.
Odbor pa je sprejel sklep, ki ga je predlagala koalicija, in sicer da odbor ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predlaga, naj skupaj z zbornicami določi konkretne ukrepe oz. predloge rešitev za gradbeništvo in jih vključi v četrti paket za spodbujanje gospodarstva.
Andrej Šircelj (SDS) je dejal, da je sklep koalicije boljši in da je treba dati ministrstvom in vladi možnost, da z vseh zornih kotov proučita posamezno panogo. Glede infrastrukturnih projektov je dejal, da so ponavadi povezani s strateškim partnerjem oz. investitorjem, in dodal, da vlada ne more izpeljati projektov, s katerimi bi naredila bančni sistem in upravljanje premoženja operativna. "Po eni strani dajati pobude za referendum, po drugi pa govoriti o velikih investicijah je precej dvolično," je dejal.
Podobno je Marko Pogačnik (SDS) ocenil, da bi za zagon gradbeništva največ naredili, če bi umaknili podpise pod pobudo za referendum o slabi banki, saj da je za sanacijo gradbeništva ključna sanacija bančnega sistema.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se sicer z gospodarsko zbornico že dogovarja glede rešitev. Kot je dejal minister Radovan Žerjav, so prešli s splošnih pogovorov na določanje konkretnih sprememb v posameznih zakonih.
Žerjav pravi, da nihče nima čarobne palice za rešitev gradbeništva. Poslovni model v gradbeništvu v Sloveniji se je po njegovih besedah izkazal za slabega, saj da se ni obnesel ne v konjunkturi ne v času krize. Zgledovali bi se lahko po avstrijskem modelu, ki da deluje tako v konjunkturi kot v krizi, a bo za prenos potrebnega več časa, je ocenil.
Stanko Stepišnik (PS) je menil, da je gradbeništvo v takšni stiski, da je ogrožena celotna dejavnost, tudi kar se tiče šol, inštitutov, standardov. Država se mora nujno odzvati z ukrepi, je dodal.
V razpravi, ki jo je odbor opravil novembra, je odbor prisluhnil predstavnikom gradbenih podjetij in gradbene stroke. Ti so opozorili na velik padec obsega gradbene dejavnosti, kar močno vpliva tudi na bruto domači proizvod (BDP), ter na neustrezno pravno varnost in neporavnavanje obveznosti tudi v določenih primerih, ko je država sama naročnik. Predstavniki obrtnikov in podjetij so izpostavili tudi številne druge težave, kot so delo na črno in s tem nelojalna konkurenca ter številne administrativne ovire, želijo pa si tudi sprememb pri sistemu javnega naročanja.
