Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) je v času druge Janševe vlade obe obveščevalno-varnostni službi (Sovo in OVS) pozvala, naj ji posredujeta podatke o vseh oblikah ekstremizma pri nas. Po dolgem zavlačevanju je vlada komisiji poročili oktobra 2012 vendarle poslala.

Osem primerov groženj s smrtjo predsedniku vlade

Te dokumente je želela lani poleti od KNOVS pridobiti tedaj novoustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki ugotavlja delovanje ekstremističnih skupin pri nas. A je imel novi predsednik KNOVS, poslanec SDS Dragutin Mate, glede posredovanja omenjenih dokumentov preiskovalni komisiji, ki jo vodi Maja Dimitrovski, pomisleke. Zato se je poslanka Pozitivne Slovenije s prošnjo, naj ji pošlje poročili, ki sta ju Sova in OVS pripravili na zahtevo KNOVS, obrnila na sedanjo vlado. Od nje pa dobila tri poročila. Poleg poročil OVS in Sove, ki ju je že leto poprej dobila KNOVS, še drugo, obsežnejše poročilo Sove iz tistega obdobja. Ob tem je generalna sekretarka vlade Tanja Šarabon po naših informacijah v spremnem dopisu zapisala, da se je prejšnja vlada seznanila s krajšim poročilom. Očitno je torej Sova na vlado na zahtevo KNOVS posredovala podrobnejši dokument o ekstremizmu pri nas, v parlament pa je prispela močno skrajšana in uravnotežena različica.

Kot pravijo naši viri, je na začetku daljšega dokumenta Sove, ki obsega slabih enajst strani, navedena Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, na koncu pa je podpisan tedanji direktor Damir Črnčec, česar v krajši različici poročila ni. Ta je dolga le slabe štiri strani, ki pa niso označene s številkami od ena do štiri, temveč od osem do enajst. Tako lahko na uvodni strani, ki je označena kot osma, najdemo naslov dokumenta (Poročilo o aktivnostih skrajnih skupin v Sloveniji) in uvod v poročilo Sove.

Razlike pa niso le v tehničnih podrobnostih obeh dokumentov, ampak tudi v vrstnem redu opisanih ekstremizmov in v sami vsebini poročil. V obsežnejšem dokumentu je po naših informacijah kot prvi naveden desni ekstremizem, sledita pa mu levi in islamski, pri poročilu, ki ga je Janševa vlada poslala v parlament, pa je na prvem mestu islamski ekstremizem, sledita levi in desni ekstremizem s tako rekoč enakim številom vrstic. Pri opisu delovanja levih ekstremistov so v »skrajšanem« dokumentu navedene študentske demonstracije leta 2010, pri katerih je prišlo tudi do »napada na demokratično institucijo RS«, in »osem primerov groženj s smrtjo predsedniku vlade« (torej Janezu Janši) v mesecu juliju in avgustu leta 2012. Prav tako so izpostavljene povezave slovenskih levičarskih skrajnežev z nekaterimi protiglobalističnimi gibanji v sosednjih državah.

Konkretni podatki tudi o skrajno desnih skupinah

Pri desnem ekstremizmu je navedeno, da so tuje partnerske službe zaznale povečanje aktivnosti skrajnih desnih skupin pri nas. Precejšen del pa je namenjen poročanju medijev o teh skupinah oziroma težavam z uhajanjem informacij iz agencije, zaradi česar je bila na Sovi uvedena notranja preiskava. Konkretnejših podatkov o skrajno desnih skupinah in njihovih aktivnostih, kakršne zasledimo v delu o levem ekstremizmu, ni. A očitno ta del »manjka« le v verziji, ki je z vlade romala v parlament leta 2012, saj so po naših informacijah v daljšem poročilu, pod katerega je podpisan Črnčec in je v državni zbor prispel šele v času sedanje vlade, navedene tudi informacije o delovanju skrajno desnih skupin pri nas in nekatere njihove konkretne akcije (organizacija koncertov, napad na Open Cafe...). Tako naj bi bile v daljši verziji izpostavljene nekatere skupine (Blood & Honour, Headhunters Domžale...), njihovo okvirno število članov (skupaj naj bi jih bilo okoli 400), njihova organizacijska in teritorialna struktura, mednarodne povezave... V sklepu poročila pa naj bi bilo med drugim navedeno, da so bile te skupine v zadnjih letih vpletene v številne nasilne incidente.

Kaj se je z ugotovitvami Sove leta 2012 dogajalo na relaciji agencija–vlada–državni zbor in zakaj Janševa vlada v parlament ni poslala obsežnega dokumenta, ki ga je pripravila agencija pod Črnčecevim vodstvom, smo včeraj povprašali tedanjega generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, sicer podpisnika spremnega dopisa, ki ga je prejela takratna parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. »Jaz dokumenta gotovo nisem predeloval, nobene zarote ni bilo,« nam je zagotovil Predalič, ki se sicer tega, kaj so na vladi dejansko obravnavali, ni spomnil. Ob tem je še dodal, da je na sejo vlade uvrščal dokumente, ki jih je dobil, lahko pa so kaj spremenila vladna delovna telesa. »Naša vlada je vedno delala transparentno in pošteno,« je zagotovil generalni sekretar Janševe vlade.