Z novelama krovnega zakona o javnem naročanju in zakona o javnem naročanju na infrastrukturnem področju ter novega zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, se bo vzpostavil preglednejši, enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja, so prepričani na finančnem ministrstvu.
Med pomembnejšimi spremembami je možnost za naročnike, da ne zahtevajo vse dokumentacije že ob objavi ponudbe, temveč samo glavno vsebinsko dokumentacijo, podrobnejšo pa šele po zaključenem izboru izbranih ponudnikov. Vsa potrebna dokazila bo moral tako predložiti le najugodnejši ponudnik. S tem se bodo stroški ponudnikov za sodelovanje v postopkih javnega naročanja znižali.
Dokazila o izpolnjevanju pogojev bodo za slovenske ponudnike po novem zbrana v posebnem informacijskem sistemu, kjer bo naročnik lahko sam preveril podatke o ponudniku oz. njegovi usposobljenosti za izvedbo naročila. Tako bodo nepotrebnega administriranja razbremenjeni tako ponudniki kot tudi naročniki in organi, ki vodijo uradne evidence. Ministrstvi za finance in za javno upravo morata ta informacijski sistem vzpostaviti v letu dni.
Ob tem se število obveznih pogojev glede usposobljenosti ponudnikov za izvedbo javnih naročil zmanjšuje. Naročnik bo imel tako bolj proste roke pri presoji, katere pogoje bo zahteval od ponudnikov. Nova pa je določba, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnika, ki ima na dan oddaje ponudbe za 50 evrov ali več zapadlih neplačanih davkov ali prispevkov za socialno varnost.
V zakone je po novem vgrajen tudi nadzor nad sklepanjem aneksov, s katerimi se povečuje obseg predmeta oz. vrednosti pogodbe.
Z vidika konkurenčnosti je zelo pomembna tudi zahteva po t.i. obveznem preizkusu dampinga pri javnih naročilih. Naročnik bo dolžan preveriti, ali pri zelo nizki cenovni ponudbi obstaja tveganje izvedbe posla. Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da je bil nekdo izbran zaradi zelo nizke ponudbe, zatem pa naročila ni mogel izvesti.
Z novelo zakona o javnem naročanju se sledi tudi odločbi ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je prepoved konkuriranja na javnih naročilih za osebe, ki so v zadnjih dveh letih vodile insolventna podjetja, neustavno. Ta prepoved se tako odpravlja.
Potem ko se je konec leta 2006 iz zakonodaje s področja javnega naročanja izvzelo naročila na vodnem, energetskem in transportnem področju ter na področju poštnih storitev, se zdaj izloča še naročila na področju obrambe in varnosti. Tako kot infrastrukturni projekti so tudi ta naročila dobila svoj zakon, z njim pa se tovrstno naročanje ureja na podoben način kot običajno javno naročanje, vendar ob upoštevanju posebnosti tega področja.
