»Zgodba skednjev in pastirskih stanov po dolini Soče in po Triglavskem narodnem parku je dovolj povedna. Ti objekti dajejo navzven videz kmetijsko-gozdarskih objektov, v resnici pa se uporabljajo kot prostočasni objekti, recimo kot počitniške hiše. Gradbeni inšpektorji tega ne morejo dokazati, razen če na kakšni strehi opazijo dimnik. S to novo uredbo je zdaj vlada še dodatno dopustila vseslovensko akcijo postavljanja prostočasnih objektov v preobleki kmetijsko-gozdarskih objektov,« je ogorčen krajinski arhitekt Izidor Jerala. »To bo katastrofa za našo skupno javno dobrino – prostor – še zlasti zato, ker vsi ti posegi ne bodo nikjer evidentirani,« se mu pridružuje komisarka za zakonodajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije Helena Kovač.
Poplava nevarnih gradenj?
Z novo uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden in jutri stopa v veljavo, se po mnenju stroke odpira široko polje za rast nenadzorovanih in posledično celo nevarnih gradenj. Ne le da vlada z uredbo povečuje velikost objektov, ki bodo sodili med enostavne in nezahtevne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja oziroma jih bodo investitorji lahko gradili brez vsakršne strokovne podlage, torej brez projektne dokumentacije. Hkrati tudi rahlja omejitve, kje je mogoče postaviti takšne objekte oziroma koliko jih je dovoljenih na eni parceli.
Čeprav se je stroka že doslej pritoževala nad nevzdržnim porastom lop, garaž in drugih enostavnih objektov, je bilo teh po besedah Kovačeve malo v primerjavi s tem, kar omogoča nova uredba. Kot je izračunala vlada, se za 35 odstotkov povečuje število objektov, ki bodo sodili med enostavne, za več kot 50 odstotkov pa bo večje število objektov, ki bodo sodili med nezahtevne. Brez kakršne koli strokovne presoje se bodo po novem lahko gradile tudi večetažne stavbe, stavbe s površino do 150 kvadratnih metrov, športna igrišča v velikosti do 10.000 kvadratnih metrov, pa tudi ograje, visoke do štiri metre.
Širokogrudne omejitve
Poleg tega po besedah Kovačeve v uredbi ni več omejitve, da se lahko enostavni in nezahtevni objekti gradijo le na tistih parcelah, kjer že stoji nek objekt. Po besedah Jerale pa bi zaradi nenatančnega določila iz uredbe lahko celo sklepali, da je kmetijski oziroma gozdarski objekt po novem mogoče postaviti tudi na nezazidljivem zemljišču, torej celo sredi prvovrstnega kmetijskega zemljišča oziroma gozda. »Kmetijska zemljišča so bila do danes pod posebnim varstvom tako, da brez spremembe namembnosti na njih ni bilo mogoče graditi stavb, nova uredba pa določa le, da mora objekt dopolnjevati namensko rabo zemljišča.« Kmetijski objekt seveda dopolnjuje kmetijsko rabo zemljišča. Med bistvenimi spremembami nove uredbe je po besedah Jerale tudi recimo ta, da za gradnjo zidanice investitorju ne bo treba več dokazovati, da ima tudi svoj vinograd.
