Večina slovenskih občin s posebnimi pravilniki in odloki omogoča svojim občanom, da enkrat v letu zaprosijo za enkratno izredno denarno pomoč, za katero zagotavljajo sredstva v svojih proračunih.
Do pomoči so najpogosteje upravičeni tisti, ki že sicer redno prejemajo denarno pomoč centra za socialno delo, tisti z nizkimi pokojninami pa tudi posamezniki in družine, ki imajo redne, a nizke prihodke in so se znašli v situaciji, ki je močno poslabšala njihov trenutni materialni položaj. Podatki razkrivajo, da je za takšno pomoč letos občine zaprosilo še enkrat več občanov kot lani v enakem obdobju. Višina pomoči je različna, saj je odvisna od tega, čemu je namenjena. Denar namreč občine posameznikom običajno povrnejo ob predložitvi računov za nujne življenjske stroške. Največkrat kurjave, elektrike, vode in najemnin, plačilo vrtca, šolskih potrebščin ter malic in kosil za osnovnošolce, stroške šole v naravi in podobno.
V Velenju denarja zmanjkalo že junija
V mestni občini Velenje so do avgusta izplačali dvakrat toliko enkratnih izrednih denarnih pomoči kot lani v enakem obdobju. »Porast je več kot stoodstoten, zato nam je na tej postavki že junija zmanjkalo denarja,« pravi vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek. Ker pričakujejo, da se bo po pomoč obrnilo še veliko ljudi, ki bodo potrebovali pomoč pri nakupu ozimnice, so v proračunu za ta namen zagotovili dodatnih 20.000 evrov. »Med prosilci je največ samskih ljudi, povečuje se tudi število štiričlanskih družin,« pravi Martinšek. V Slovenj Gradcu občina enkratne denarne pomoči občanom izplačuje prek javnega zavoda Vetrnica. Letos so zanje v proračunu rezervirali 51.500 evrov, medtem ko so lani, predvsem zaradi novembrskih poplav, ki so močno prizadele prav to regijo, izplačali 72.000 evrov izrednih denarnih pomoči, je pojasnila Mateja Tajnšek. Sicer pa letos porast prosilcev za enkratno denarno pomoč beležijo tudi v Mestni občini Ljubljana (MOL). »Do konca avgusta je tako pomoč prejelo že 3632 upravičencev, lani v enakem obdobju pa 2945,« pojasnjujejo na oddelku za zdravje in socialno varstvo MOL.
V stiski tudi zaposleni
Denarne pomoči svojim občanom zagotavljajo tudi v Novem mestu, kjer so letos prejeli 464 vlog za dodelitev tovrstne enkratne denarne pomoči, a predvidevajo, da bo število ostalo v podobnem okviru kot lani in bistvenega porasta prosilcev do konca leta ne pričakujejo. V občini Radeče, ki se po stečaju tamkajšnje papirnice otepa z najvišjo stopnjo brezposelnosti v celjski regiji, pa so, zanimivo, v letošnjem letu, do konca avgusta, izdali manj odločb za enkratno denarno pomoč kot lani v enakem obdobju. »Lani smo v tem času izdali 62 odločb ravno zaradi stečaja papirnice, medtem ko smo jih letos v enakem obdobju le 43. Večinoma gre za družine, v katerih je zaposlen le eden od staršev, kar tretjina prosilcev je samskih ali enostarševskih družin. Več kot polovica jih redno prejema denarno pomoč centra za socialno delo,« pravi svetovalka za družbene dejavnosti občine Radeče Melita Simončič. Na Ptuju upravičenost do pomoči tehta posebna tričlanska komisija, ki se je letos sestala že sedemkrat. »Obravnavali smo 107 vlog in izdali prav toliko odločb, 60 od teh je bilo rešenih pozitivno. Opažamo pa, da je med prosilci vse več zaposlenih, ki imajo tako nizke dohodke, da z njimi ne pokrijejo vseh nujnih življenjskih stroškov,« pravijo na Ptuju, kjer so veseli, da ljudem, ki večinoma niso sami krivi, da so se znašli v težki situaciji, lahko pomagajo na ta način. Z enkratnimi denarnimi pomočmi pa svojim občanom pomagajo tudi v Kopru. »Do pomoči so upravičeni tisti s stalnim bivališčem v Kopru, ki so izkoristili že vse druge zakonske možnosti za omilitev stiske,« pravijo v Kopru, kjer so v prvi polovici leta izdali 727 odločb za pomoč, lani v celem letu pa 1039. Za omilitev socialne stiske svojih občanov so v proračunu namenili dvakrat toliko denarja kot lani, ko so za to porabili 326.000 evrov, višji pa so tudi zneski pomoči.
V Mariboru in Celju zaupajo centrom za socialno delo
Enkratnih denarnih pomoči pa ne razdeljujejo v mestnih občinah Maribor in Celje. »Mi sredstva za to, pa tudi vloge, v skladu s pogodbo, posredujemo pristojnemu centru za socialno delo, kjer jih pregleda in o njih odloča tričlanska komisija, v kateri je tudi predstavnik občine. Za zdaj smo za to iz proračuna že namenili 10.000 evrov, z rebalansom bomo sredstva povišali na 27.300 evrov, kolikor smo jih za to namenili tudi lani,« odgovarjajo na mariborski občini. V Celju pa sredstva za občane, ki se znajdejo v različnih stiskah, nakažejo iz proračuna raznim društvom ter humanitarnim organizacijam, ki občanom pomagajo pri lajšanju stisk in tudi v boju z drogami v okviru različnih projektov. »Center za socialno delo Celje pa je tisti, ki ugotavlja, kdo je upravičen do enega toplega obroka na dan v naši javni kuhinji. Januarja letos je bilo tako razdeljenih 373, julija letos pa že 455 obrokov hrane, kar kaže, da se je število upravičencev povečalo,« pojasnjuje Sandra Stajnko z oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Celje.
