Ko je država v začetku leta 2007 sprejela zakon o prostorskem načrtovanju, je predvidevala, da bodo občine svoje občinske prostorske načrte (OPN) novi generaciji zahtev prilagodile v največ dveh ali treh letih. Torej do konca leta 2009. A leta 2013 občinskih prostorskih aktov še nima potrjenih 125 občin, od tega jih 19 (med njimi kar šest mestnih občin) do letošnjega decembra še ni niti zaprosilo ministrstva za kmetijstvo in okolje za podajo prvih smernic ali mnenja. Občine brez prostorskih dokumentov pojasnjujejo, da se pač postopki tako dolgo vlečejo (šest let!), da je zakonodaja nedorečena, postopki pa zapleteni. A na drugi strani imamo vendarle 85 občin, ki so načrte kljub temu zmogle sprejeti in krajem omogočile prostorski razvoj. Bovec denimo že leta 2008 in dve leti zatem celo Ljubljana, ki je ugriznila v kislo jabolko enega najobsežnejših dokumentov. S sprejemanjem so pohiteli tudi v Novi Gorici. Zdelo se jim je pomembno, da stare, že prevečkrat pokrpane akte pospravijo in z novimi ugodijo občanom v želji po novih zazidalnih zemljiščih in zagotovijo podlago za nove občinske razvojne projekte, pojasnjuje novogoriški načelnik za okolje in prostor Niko Jurca.
Občani že več let čakajo, da bodo lahko začeli graditi
Ker je zakonodaja neaktivnim občinam izredno naklonjena in ne predvideva sankcij, če te prostorskega dokumenta ne sprejmejo, v nekaterih občinah posamezniki denimo na gradnjo hiše čakajo že več let, nekateri razmišljajo o selitvi v prijaznejše občine, drugi so to že storili. Tudi nekateri gospodarstveniki čakajo na zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov in širitev proizvodnje. »Občani, ki so dali pobude za spremembe namembnosti, že nekaj let čakajo na to in s tem tudi na začetek gradnje,« priznavajo v občini Laško. Laško je ena izmed zgoraj omenjenih 19 občin, ki še niso zaprosile niti za prve smernice oziroma mnenje glede dokumenta, dopolnjeni osnutek so ministrstvu poslali novembra, skoraj šest let po uveljavitvi zakona. Da ne sedijo povsem križem rok, trdijo tudi v mestnih občinah Celje, Maribor, Kranj in Velenje ter v občini Šmartno ob Paki, kjer prav tako niso sprejeli občinskega prostorskega načrta. »Bistvena težava sta dolgotrajnost in nedorečenost postopka na državnem nivoju, kjer posamezna ministrstva neusklajeno diktirajo vsebino in tempo sprememb,« odgovarjajo iz Šmartnega, kjer so zaradi nedorečenosti zakonodaje vmes celo začasno prekinili sprejemanje dokumenta. V Velenju, kjer občini nadzorni svet očita tudi nepravilnosti glede priprave načrta, pa priznavajo, da sta se priprava in izdelava sprememb in dopolnitev prostorskih aktov res vlekli, a zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje. Med mestnimi občinami, ki so še daleč od sprejema dokumenta, sta tudi Koper in Slovenj Gradec.
Občine: Vleče se zaradi neusklajenosti javnih služb
Občine s prstom torej kažejo na državo, na nenehno spreminjanje zakonodaje, zahteven postopek sprejemanja aktov, birokratske ovire in neusklajenost javnih služb, ki podajajo mnenja k načrtovanju prostora. Teh je več kot deset, od zavoda za varstvo narave do direktorata za kulturo. Urbanist Jurca iz novogoriške občine pojasnjuje, da se je v praksi pokazal problem sistemske nedodelanosti prostorske zakonodaje in prepletanja zakonov. »Urejanje prostora je v bistvu usklajevanje posameznih interesov v prostoru. Praksa pa je pokazala, da je to usklajevanje precej dolgotrajno in velikokrat neuspešno, ker sistem na državni ravni ne določa arbitra, ki bi odločil v primerih, ko se posamezni sektorski interesi med seboj križajo,« pojasnjuje Jurca in dodaja, da so bili kot občina v tem navzkrižju interesov večkrat precej nemočni in so morali uporabiti veliko pogajalskih sposobnosti usklajevanja, prepričevanja, utemeljevanja in včasih tudi popuščanja argumentom moči posameznega nosilca urejanja prostora.
Država: Občine so se tega lotile kot političnega projekta
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor očitkom občin delno pritrjujejo, a vendarle okrcajo tudi njih, ki da so se priprave OPN bolj kot strokovno utemeljenega prostorskega dokumenta, namenjenega potrebam celotne lokalne skupnosti, lotile kot političnega projekta in ugoditve individualnim pobudam občanov oziroma volilcev po pridobivanju novih stavbnih zemljišč. »Neupravičena so bila tudi mnoga pričakovanja in zahteve občin po vedno novih stavbnih zemljiščih. Govorimo o industrijskih, obrtnih, stanovanjskih, turističnih in podobnih 'pobudah na zalogo', ki so med občinami ustvarjale strokovno sporno in prostorsko potratno konkurenco namesto sodelovanja in sinergijskih učinkov,« menijo na ministrstvu.
A se s pepelom posipavajo tudi sami. Priznavajo, da državni nosilci urejanja prostora na svojo nalogo vsebinsko, strokovno in kadrovsko niso bili najbolje pripravljeni. Tako je prihajalo do zamud pri izdajanju smernic in mnenj posameznih služb in posledično podaljševanja postopkov. Svoje so k zamudam, dodatnim stroškom in pomanjkljivim kompromisnim rešitvam po mnenju ministrstva prispevali tudi neusklajenost prostorske in okoljske zakonodaje, nekritično prevzemanje oziroma povzemanje evropskih direktiv in spreminjanje različnih varstvenih režimov.
Zato se vse glasneje pojavlja ideja o oblikovanju skupne vladne strokovne službe, ki bi usklajevala pogosto različne interese posameznih resorjev. Na ministrstvu odgovarjajo, da ideja ni nova in da smo takšno rešitev oziroma medresorsko komisijo pred desetimi leti celo že imeli, a jo nato ukinili. Jo pa vlada ponovno obuja.
Vsak Celjan si želi ar novih zazidljivih zemljišč
Spremembam pa medtem še ni videti konca: sredi leta 2014 občine pričakujejo ponovne celovite spremembe zakonodaje s področja urejanja prostora in bojijo se, da bo to dodatno podaljšalo sprejemanje OPN in še več; zahtevalo ponovno noveliranje že izdelanega gradiva, s tem pa seveda prineslo tudi dodatne stroške. In še nekaj je res: čeprav bodo občine OPN s časom bržkone sprejele, to še ne pomeni, da bodo lahko ugodile vsem željam in razveselile vse, ki čakajo gradnjo. V Celju si denimo glede na prejete pobude vsak občan želi povprečno okoli 100 kvadratnih metrov novih stavbnih zemljišč. »Če sprašujete po izpolnitvi želja, torej gradnji hišice z vrtičkom sredi travnikov, potem ne,« na vprašanje, ali bo sprejet dokument njihovim občanom prinesel kakšne prednosti, odgovarja Darja Zabukovec z oddelka za okolje na celjski občini.
