Gorazd je kri prvič daroval v vojski, potem pa mu je, kot sam pravi, »prišlo v navado« in zdaj je krvodajalec že 45 let. »Včasih smo dajali še iz roke v roko. Pri operacijah,« se je spomnil Gorazd. Najbolj pomembno pri vsem tem se mu zdi, da lahko pomaga sočloveku. Z Gorazdom smo se pogovarjali na poti v menzo, kjer vsak krvodajalec dobi malico. »Vedno imajo odlične sendviče. To je stvar, ki se je zdaj najbolj veselim,« je dejal z nasmehom na obrazu.
Nekateri pa so se s krvodajalstvom srečali prvič. Pravijo, da je na začetku nekoliko nenavadno, a da je izkušnja prijetna, saj veš, da si s tem nekomu pomagal. Prvič sta kri darovala tudi tamkajšnja varnostnika. Vili Novak se je za ta korak odločil, ker ga je zanimalo, kateri krvni skupini pripada. Eden izmed razlogov je bil tudi, da s tem pomaga človeku, ki kri nujno potrebuje, zanimalo pa ga je tudi, kakšen je občutek »na stolu«. »Strah me ni bilo, je pa na začetku en tak zoprn občutek,« je dejal.
Njegov kolega Denis Simič je dejal, da ga ni bilo prav nič strah, čeprav je kri daroval prvič. »Vsakih pet minut nekdo v Sloveniji potrebuje kri. Ne da se popisati občutka z besedami, ko lahko pripomoreš k temu, da pomagaš in prav tvoja kri reši življenje,« je dejal. Vsem svetuje, naj postanejo darovalci. »Kri je življenje.«
