Kazniva dejanja v rani mladosti
Po besedah Nussdorferjeve je danes vedno več tudi mlajših od 14 let, ki storijo kazniva dejanja. "Zelo veliko je vzrokov. Lahko je to odsotnost staršev, ki jih ni doma in so otroci prepuščeni sami sebi. Lahko je to pasivnost ali nevednost staršev, predvsem pa se mi zdi, da je veliko neprimernega druženja mladih, kjer drug drugega vzpodbujajo. Ko jim prvič uspe kaznivo dejanje, recimo drobna tatvina, s tem nadaljujejo," je pojasnila v izjavi za medije ob robu današnjega posveta v Mariboru.
Pri kaznivih dejanjih, ki jih zagrešijo otroci ali mladostniki, danes niso več le drobne tatvine ampak gre velikokrat za jemanje predmetov, na primer mobilnih telefonov, z uporabo nasilja. "Ko pride do deviantnega dejanja, se danes zelo hitro zgodi nasilje," je pojasnila in vzrok za to v veliki meri pripisala različnim medijem. "Nasilje vidiš povsod, v vseh filmih."
Zasvojenost z drogami in spolno nasilje
Porast pri varuhinji človekovih pravic opažajo tudi pri zasvojenosti mladih z drogami ter spolnem nasilju. "Mladi si na področju spolnosti dovolijo preveč. Na žurih prihaja do neprostovoljnih spolnih odnosov ali pa celo mlada dekleta popustijo, da bi s tem pridobile prijateljstvo," je pojasnila Nussdorferjeva.
Kot glavne težave je med drugim izpostavila osamljenost otrok, splošno negativno vzdušje v družbi in pomanjkanje ustrezne komunikacije. "Povsod je prisoten mobitel, tudi v družinah. Ko se družina sreča, se sploh ne pogovarja, ampak je vsak na svojem mobitelu, računalniku ali televiziji," je ponazorila. Starši si so po njenih besedah velikokrat "kupujejo" otroke z različnimi darili ali pa jih vzgajajo z nasiljem.
Prva kazniva dejanja vodijo v naslednja
"Prva kazniva dejanja vodijo v naslednja in če tu družba nekaj ne naredi, bodisi šola, centri za socialno delo ali kasneje tožilstvo in sodišče, lahko prideš prepozno do nekoga. Lahko je že zasvojen, je storil več kaznivih dejanj in ima občutek, da se mu po pošteni poti niti ne splača naprej," je dodala na današnjem medinstitucionalnem posvetu, ki ga že 11. leto organizirata Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor in Varnostni sosvet Mestne občine Maribor.
Število primerov mladoletniške kriminalitete sicer po podatkih policije upada. V lanskem letu so bili mladoletniki v Sloveniji osumljeni 1827 kaznivih dejanj, kar je za 9 odstotkov manj kot leto prej. A Nussdorferjeva opozarja, da se v tej statistiki upošteva le odkrite primere, ni pa znano, koliko je še prikritega.
