Prvih sto dni vlade Alenke Bratušek je minilo brez večjih protestov, ki smo jim bili priče v času vlade Janeza Janše. Pa bo tako tudi v prihodnjih stotih dneh? Vlada svoje napore usmerja predvsem v to, da pomiri Bruselj, manj v to, da pomiri državljane, medtem ko finančnih trgov za zdaj očitno ne pomiri nič.
Socialni transferji se znižujejo
Politika se je poenotila okoli fiskalnega pravila, omejila referendumsko odločanje, tudi z dogovorom s sindikati javnega sektorja znižala javno porabo in dala zeleno luč prvemu privatizacijskemu paketu, a zahtevani donosi na slovenske državne vrednostne papirje kljub temu vztrajajo okoli sedmih odstotkov. Zadolževanje pod takšnimi pogoji ni vzdržno, zato bo morala vlada vložiti precej naporov, da bodo Sloveniji mednarodni trgi pripravljeni posoditi denar po obrestnih merah, primerljivih s sosednjimi državami, na primer Italijo.
V prihodnjih mesecih se bodo začeli uresničevati ukrepi, ki jih je z namenom javnofinančne konsolidacije napovedala in evropski komisiji obljubila vlada. Kot prvi tak ukrep se bo že v ponedeljek zvišal davek na dodano vrednost, s katerim naj bi po pričakovanjih vlade državljani k javnofinančni konsolidaciji prispevali dodatnih 250 milijonov evrov. Že do konca julija naj bi država na drugi strani za dokapitalizacije bank namenila 900 milijonov evrov, če se le ne bo po opravljenem neodvisnem pregledu kakovosti bančnega sistema izkazalo, da je načrtovan znesek prenizek. Ali ima država v tem primeru rezervni načrt, ni jasno. Socialni transferji se medtem še znižujejo, napovedujejo se novi davki, če zastavljeni cilji ne bodo doseženi, pa lahko s prihodnjim letom pričakujemo še tako imenovani krizni davek. Ta bi državljane poleg že načrtovanega davka na nepremičnine, za katerega bodo lastniki nepremičnin prispevali okoli 240 milijonov evrov, stal še dodatnih 300 milijonov. Dosedanji podatki ne vzbujajo optimizma.
Davčni prihodki strmo navzdol
Davčni prihodki, ki jih za državni proračun pobira Davčna uprava RS (Durs), so se v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali kar za devet odstotkov, razkrivajo podatki, ki smo jih včeraj pridobili na Dursu. Če je Durs od januarja do konca marca lani pobral skupno za 2,6 milijarde evrov davčnih prihodkov, so ti v enakem obdobju letos znašali le še 2,3 milijarde evrov in so tako na ravni prvega četrtletja leta 2007.
V letošnjem prvem trimesečju so se znižali prav vsi davčni prihodki, najbolj, za več kot 30 odstotkov davek od dohodka pravnih oseb. Podjetja so tako v prvem četrtletju vplačala le še za slabih 100 milijonov evrov davka od dohodka pravnih oseb, in čeprav bi se morala davčna stopnja postopno zniževati in leta 2015 doseči ciljnih 15 odstotkov, predlaga vlada zdaj zamrznitev pri 17 odstotkih.
Močno, za 15 odstotkov, so se v prvem četrtletju znižali tudi prihodki od davka na dodano vrednost. Tak padec davka, ki ponazarja potrošnjo, je Slovenija nazadnje utrpela v prvem četrtletju leta 2009, ko pa se je v državno blagajno še vedno steklo več kot 480 milijonov evrov davka na dodano vrednost. Od januarja do marca letos ga je Durs pobral za manj kot 440 milijonov evrov.
Medtem ko je prvi mož Evropske centralne banke Mario Draghi včeraj ponovno opozoril, naj se države manj zanašajo na zviševanje davkov, ki zarežejo v razpoložljive dohodke, in naredijo več pri strukturnih reformah, kot je na primer pokojninska reforma, bodo slovenski potrošniki že s ponedeljkom plačevali višje stopnje davka na dodano vrednost. Splošna stopnja bo namesto 20 znašala 22 odstotkov, znižana stopnja se bo zvišala z 8,5 na 9,5 odstotka. S ciljem, da država dobi dodatne proračunske prilive, o čemer sicer številni ekonomisti dvomijo, vlada po mnenju gospodarstva ogroža še tista delovna mesta, ki so krizo doslej nekako preživela. In ob koncu prihodnjih stotih dni vlade bo na Zavod za zaposlovanje tako kot vsako leto oktobra romalo še nekaj tisoč študentov, vprašanje pa je, katera delovna mesta jim bo ponudila vlada, ki zatrjuje, da so mladi njena prednostna naloga. Predsednica vlade sicer pričakuje, da jim bo delodajalce uspelo prepričati, da bodo zaposlovali mlade, z oprostitvijo plačila socialnih prispevkov. Da samo denarna politika ne more ustvariti gospodarske rasti, je včeraj v Parizu znova poudaril Draghi, državam članicam pa za vzdržno rast priporočil strukturne ukrepe in povečanje konkurenčnosti.
Mrak: Prednostne naloge vlade bo izpolnjevanje smernic komisije
In kaj je mogoče pričakovati v naslednjih stotih dneh vlade? »Smernice delovanja te vlade so bile dokaj jasno postavljene ne zgolj s programom, ki ga je oblikovala sama, temveč tudi s smernicami, ki smo jih prvič v času samostojne Slovenije dobili zapisane s strani zunanjih dejavnikov, v tem primeru od evropske komisije. Izpolnjevanje teh smernic bo dejansko predstavljalo ključne prednostne naloge vlade v naslednjih mesecih,« napoveduje dr. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete.
»Že do konca junija naj bi se začel proces ocenjevanja portfelja s strani mednarodno priznane tuje ustanove, sami pa smo se obvezali, da bomo v tem času na slabo banko že prenesli tudi prve slabe terjatve. Občutek imam, da je vlada na tem področju celo nekoliko hitrejša od pričakovanj evropske komisije, od katere že kar nekaj časa čakamo na zeleno luč, s katero bi lahko ta prenos stekel s polno dinamiko. Osebno bi si želel več korektnosti in ekspeditivnosti evropske komisije na tem za Slovenijo ključnem področju,« dodaja Mrak. Naslednja ključna stvar za prihodnje mesece, pri kateri pa že resno zamujamo, je po Mrakovem mnenju priprava programskih dokumentov za črpanje sredstev proračuna Evropske unije v naslednjih mesecih. »To vprašanje je pomembno za prihodnost Slovenije, ne sicer v njenih naslednjih stotih dnevih, temveč v naslednjem desetletju. Treba se je namreč zavedati, da bodo evropska sredstva v naslednjih letih relativno bistveno bolj pomembna, kot so bila v preteklih letih, in to zaradi preprostega dejstva, da drugih virov sredstev preprosto ne bo na voljo,« opozarja Mrak.
Dr. Peter Kraljič, ki je z dosedanjim delom vlade sicer zadovoljen, napoveduje, da lahko državljani v prihodnjih mesecih pričakujejo nadaljevanje sedanje politike. »Menim pa, da moramo še bolj zategniti pasove, ker je Slovenija v primerjavi z ostalimi državami manj naredila na znižanju stroškov, predvsem v javni upravi. Slovenci smo živeli čez svoje zmožnosti,« je dejal Kraljič. »Ljudem je potrebno jasno povedati, kaj bo potrebno narediti, da ne bodo pričakovali čudežev. V stotih dneh ne morete obrniti ladje, ki je 20 let vozila v napačno smer,« je dodal. Kraljič sicer opozarja, da bo treba več narediti na konkurenčnosti, predvsem pa pospešiti gospodarsko rast, brez katere ne bomo prišli nikamor. Če bodo sedaj res dodatno financirali mala in srednja podjetja, ki so nosilci našega izvoza, je to pravilna odločitev. Poleg že zastavljenih reform morajo biti sedaj prioriteta dodatni ukrepi, s katerimi bi dvignili konkurenčnost,« pravi Kraljič.
Na ulicah se medtem očitno obeta pestra jesen
Predsednica vlade medtem zatrjuje, da v letošnjem letu dodatnih ukrepov, zaradi katerih bi morali državljani zategniti pas, ne bo. »Začeli se bomo ukvarjati s projekcijami za naslednja leta. Takrat bomo videli, koliko in na katerih področjih bodo ukrepi še potrebni,« je pojasnila premierka.
Kar je nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar napovedal konec letošnjega februarja, ko je Alenka Bratušek prevzela vajeti za sestavo nove vlade, se počasi uresničuje. Da nova ministrska ekipa ne bo imela drugačnih prioritet, kot jih je imela vlada Janeza Janše, je po stotih dneh od prevzema oblasti že jasno, po torkovi vseslovenski ljudski vstaji v podporo javnemu zdravstvu pa postaja vse bolj očitno, da se bodo začela protestniška gibanja v naslednjih mesecih zaradi socialnih razmer v državi krepiti.
»Aktualna vlada je na eni strani uspela umiriti stanje ideološke vojne, na drugi strani pa izvaja politiko njene predhodnice. Zasuk je bil najbolj opazen pri vprašanju fiskalnega pravila,« prvih sto dni po padcu Janševe vlade komentira Gantar. Če odmislimo poročilo o domnevnem plagiatorstvu Alenke Bratušek in mnenje protikorupcijske komisije glede vozovnic Gregorja Viranta, bo aktualna ministrska ekipa po njegovih besedah sicer preživela to leto. »Nas pa naslednje leto čakajo dvojne volitve, evropske in lokalne. Verjetnost, da se bo eno izmed teh glasovanj uporabilo tudi za državnozborske volitve, obstaja. To ni zadnja vlada, ki jo bo prizadela kriza,« napoveduje Gantar.
Vstajnik Uroš Lubej ob tem dodaja, da sta Alenka Bratušek in njen najpomembnejši koalicijski partner Igor Lukšič razbila tiste zadnje iluzije, ki so jih nekateri imeli o tem, da znotraj kaste obstoječih politikov obstajajo sile, ki so sposobne Slovenijo iztrgati iz uničujočega neoliberalnega toka, v katerem pluje Evropa in ki hoče pokopati še zadnje ostanke države blaginje, ki smo jo gradili desetletja. »Pokazala sta, kako je mogoče v samo stotih dneh vladanja – ali, bolje rečeno, hlapčevanja Bruslju – ogoljufati svoje volilce s tem, ko ravnata v popolnem nasprotju z vsem, kar sta zagovarjala še pred nekaj meseci. Socialna nasprotja se bodo zaradi tega povečevala, tako da obstaja dovolj velika verjetnost, da bo jeseni prišlo do novega protestnega vala,« poudarja Lubej.
Podobnega mnenja je tudi Gantar: »Vendar protesti ne bodo imeli več tolikšne moralno-politične konotacije, kot so jo imeli do sedaj, temveč se bodo razvijali zaradi najrazličnejših socialnih stisk. Protesti bodo s tem dobili socialno-razredni značaj.«
