Davčna uprava še nima ocen, za koliko so se zvišali proračunski prilivi po julijski uvedbi zakona, ki naj bi podjetjem in samostojnim podjetnikom preprečil brisanje in popravljanje izdanih računov. Ob preverjanju na terenu pa smo ugotovili, da ni malo tistih, ki so se prilagodili novi zakonodaji in jo s pridom izkoriščajo za utajevanje davkov. Zato bi morala država po ocenah številnih strokovnjakov nemudoma uvesti davčne blagajne. Da so te lahko izjemno učinkovit način pobiranja davkov, kaže Hrvaška, kjer so davčne blagajne uvedli z letošnjim letom. Po zadnjih podatkih hrvaške davčne uprave se je prihodek zavezancev za DDV v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal kar za 1,72 milijarde evrov.
Če bi bili enako učinkoviti kot Hrvati, bi ob domnevi, da je Slovencev polovico manj kot Hrvatov, in ob upoštevanju 22-odstotne stopnje DDV, z uvedbo davčnih blagajn pri nas na leto lahko pobrali za skoraj 380 milijonov evrov več DDV. To pa je približno tretjina celotnega priliva DDV v proračun.
Številni še vedno potvarjajo dnevni promet
Namesto načrtovanih davčnih blagajn, za katere je vlada Boruta Pahorja že leta 2011 pripravila zakonodajo, smo pri nas uvedli nekakšno alternativno rešitev. Ta prepoveduje naknadno brisanje ali popravljanje računov, za kršitelje pa so zagrožene ostre kazni.
Podatke o prvih učinkih nove zakonodaje bodo na Dursu predstavili konec septembra. Takrat bodo analizirali prve oddane obračune, odkar velja nova zakonodaja. Do konca avgusta bo Durs opravil 2400 nadzorov blagajniškega poslovanja, pri čemer je na terenu v povprečju okoli 30 inšpektorjev na dan.
Tako kot v minulih letih tudi v zadnjih dveh mesecih davčni inšpektorji pozornost namenjajo predvsem gostincem. Pri nadzorih, v katerih so uporabili metodo prikritega fotografiranja, so v preteklih dveh letih ugotovili, da račune delno ali v celoti briše skoraj polovica gostincev. Poleg tega prihodke na veliko prikrajajo v trgovini na drobno, proizvodnji in peki kruha ter širši storitveni dejavnosti.
Medtem ko na Dursu nimajo podatkov o tem, koliko podjetij in samostojnih podjetnikov po novem posluje pošteno, pa je eden od lastnikov podjetja, ki izdeluje računalniške blagajne, ocenil, da je pred spremembo zakonodaje državo izigravalo približno 80 odstotkov gostincev. Po novem naj bi ta delež še vedno znašal okoli 60 odstotkov. Če te ocene držijo, bo to pomenilo, da bodo slovenski rezultati v boju proti utajevalcem davkom v primerjavi s hrvaškimi zanemarljivi.
Je Durs sploh kos iznajdljivim posameznikom?
Po novem namreč podjetniki, ki poslujejo z gotovino, številnih računov enostavno ne izdajajo več. Predvsem se to dogaja pri strežbi pijače in hrane stalnim strankam. Pogosto se tudi dogaja, da gostinec izda račun za na primer kavo, ta isti račun pa v obliki kopije kasneje prejme več drugih strank. Fiktivne račune predstavljajo razni predračuni, medračuni in informativni izračuni stanja zapitka. Nemalo zavezancev se izogiba plačilu davkov, tako da stornirajo račune, pri čemer naj bi bilo tovrstnega početja v zadnjih dveh mesecih več kot v preteklosti. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki so po desetletju ali več poslovanja na računalniških blagajnah spet začeli uporabljati registrske blagajne, ki omogočajo dokaj enostavno potvarjanje prometa.
Čeprav zakonodaja za kršitelje oziroma uporabnike računalniških blagajn predvideva globo celo do 250.000 evrov, nekateri še vedno uporabljajo blagajne, ki omogočajo brisanje računov. Eden od naših sogovornikov je dejal, da je neka gostinka inšpektorju na primer pojasnila, da posluje pošteno in da nima sredstev za novo različico računalniške blagajne. Namesto da bi ji napisal kazen, se je inšpektor s pojasnilom sprijaznil. Na trgu pa še vedno obstajajo manjši ponudniki programske opreme, ki se požvižgajo na novo zakonodajo in ponujajo blagajne, s katerimi je mogoče popravljati račune. Zaradi številnih izigravanj zakonodaje bi morala vlada po nekaterih ocenah začeti razmišljati o uvedbi bolj represivnih ukrepov. V sosednji Hrvaški namreč lahko dacarji, če ugotovijo nepravilnosti, takoj zaprejo lokal. Na vprašanje, ali preučujejo takšne možnosti, na Dursu niso odgovorili.
ZSSS zahteva od vlade odgovore
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so včeraj na premierko Alenko Bratušek in predsednike koalicijskih strank naslovili vprašanje, kako komentirajo spodbudne rezultate hrvaške davkarije. Toda kot so nam pojasnili na finančnem ministrstvu, je ukrep, ki prepoveduje brisanje računov, primerljiv z davčnimi blagajnami. Pri tem na ministrstvu zagotavljajo, da davčne blagajne ne odpravljajo problema neizdajanja računov in da morajo inšpektorji podatke pridobiti na terenu. Res je, da davčne blagajne v celoti ne odpravljajo tveganja zniževanja davčne osnove, rezultati iz držav, ki so jih uvedle, pa kažejo, da ga pomembno znižujejo. Med drugim se namreč izdani račun takoj zabeleži na davčni upravi, prejemnik računa pa lahko na spletu preveri, ali je bil izdan pravilno. Za predstavo: na Hrvaškem se je po uvedbi davčnih blagajn promet v nekaterih lokalih uradno zvišal tudi za več tisoč odstotkov.
Uvedbo davčnih blagajn na začetku lanskega leta so preprečile predčasne volitve. Po naših neuradnih informacijah je bil nekdanji finančni minister Janez Šušteršič v vladi Janeza Janše zaveden glede višine stroškov, potrebnih za uvedbo blagajn. Dejstvo pa je, da uporabniki, ki imajo sklenjene vzdrževale pogodbe za računalniške programe, z davčnimi blagajnami ne bi imeli stroškov, tiste, ki imajo računalnik, programa pa ne, bi uvedba stala 250 evrov, za tiste, ki sploh nimajo računalnika, pa bi stroški znašali 450 do 500 evrov. Za slednje se je ustrezna rešitev na Hrvaškem pred uvedbo davčnih blagajn našla že za 140 evrov.
Na finančnem ministrstvu so v prid ukrepu prepovedi popravljanja računov izpostavili tudi, da je tehnično manj zahteven. Očitno pa na Hrvaškem uporaba davčnih blagajn ni prezahtevna za nikogar.
