»V enem od dolenjskih podjetij sem zaposlena za nedoločen čas. Podjetje že od novembra 2012 dalje zamuja z izplačilom plač. Nekatere plače so izplačane z večtedensko zamudo, nekatere pa sploh še ne.« »Zaposlena sem v podjetju XY. Delodajalec mi že 7 mesecev ni izplačal plače in s tem vseh prispevkov in davkov iz socialnega in pokojninskega varstva. Vsake toliko časa dobim nakazilo na račun, vendar ne kot plačo.« »Meni so julija izplačali osnovni del plače 15., potne stroške in malico pa zadnjega v mesecu. Na plačilni listi so pa prikazali, da je bilo vse izplačano 15. v mesecu.«
Takšnih in podobnih navedb na spletnih forumih kar mrgoli; da je takšnih kršitev vse več, pa ugotavlja tudi Inšpektorat RS za delo. Nataša Trček, vršilka dolžnosti glavne inšpektorice za delo, pravi, da so kršitve v zvezi s plačilom za delo že peto leto zapored najpogostejše kršitve na področju delovnih razmerij. Inšpektorat RS za delo jih je lani zaznal 3488, kar pomeni kar 40 odstotkov vseh kršitev, ob tem pa se je njihovo število v primerjavi z letom 2008 povečalo za več kot štirikrat. V prvih osmih mesecih letos so inšpektorji za delo ugotovili že 2592 kršitev, največ v zvezi s plačilnim dnem in regresom za letni dopust.
Po ugotovitvah inšpektorata je največ kršiteljev med delodajalci v gradbeništvu, trgovini, gostinstvu ter cestnem prometu. »Delodajalci izpostavljajo kot enega glavnih povodov za neplačilo oziroma zamudo pri izplačilih nelikvidnost in se pogosto sklicujejo na plačilno nedisciplino. Kljub izrečeni sankciji pa pogosto tudi kasneje ne izpolnijo obveznosti do zaposlenih,« pravi Trčkova.
Bi pomagal javni seznam kršiteljev?
Letos se je še zlasti povečalo število kršitev pri izplačevanju nadomestil in povračilu stroškov v zvezi z delom. Inšpektorji so že v prvih osmih mesecih letos na teh dveh področjih ugotovili več kršitev kot v celotnem lanskem letu, ki je bilo glede kršitev pri izplačilih že tako rekordno. Nov neslavni rekord grozi tudi pri kršitvah v zvezi z regresom za letni dopust, kjer je bilo do konca avgusta letos zaznanih že 972 ali skoraj 7-krat več kršitev kot v celotnem letu 2008.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so prejšnji mesec, kot smo že poročali, predlagali, da bi po vzoru javne objave davčnih dolžnikov uvedli tudi javno objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač. To od letošnjega julija poznajo tudi na Hrvaškem. Predstavniki delodajalcev nad predlogom niso navdušeni, obenem pa dvomijo, da bi s takšnim ukrepom tudi zares preprečili kršitve. Po njihovem mnenju si moramo prizadevati zlasti za to, da začne pravna država delovati in da se takšna podjetja ustrezno sankcionirajo. Na ministrstvu za delo javne objave kršiteljev podpirajo, vendar pa menijo, da takšen seznam že obstaja. Pri tem mislijo na evidenco podatkov o delodajalcih z negativnimi referencami, ki jo objavlja Zavod RS za zaposlovanje. Ta evidenca vsebuje podatke o delodajalcih, ki kršijo delovnopravno zakonodajo, med drugim torej tudi pri izplačilu plač in prispevkov.
Plačilna lista po novem zadošča za izvršbo
Na ministrstvu pravijo, da je plačilo za delo temeljna pogodbena obveznost delodajalca. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku osmih dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Ob tem opozarjajo, da je novi zakon o delovnih razmerjih ob znatno višjih sankcijah (najvišja zagrožena kazen se je povečala z 2000 na 20.000 evrov) uvedel novost, ki pomembno povečuje pravno varnost delavcev. Po novem je namreč pisni obračun, ki ga mora delodajalec izdati delavcu ob vsakokratnem izplačilu, verodostojna listina, na podlagi katere lahko oškodovanci neposredno na sodišču vložijo predlog za izvršbo, pri čemer vložitev tožbe niti ni potrebna.
Ker so delavci na sodiščih obravnavani kot šibkejša stranka, so njihove tožbe na izplačilo plač, regresa, odpravnine in odškodnine (pri zadnjih dveh je tožba še vedno potrebna) praviloma rešene njim v prid. Naj ob tem še opozorimo, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.
