Nova policijska zakona, ki bosta narekovala organiziranost in pravila igre v policiji, bosta v teh dneh začela veljati, uporabljati pa se bosta začela 4. maja. Še pred njuno uveljavitvijo in uporabo sta dvignila kar nekaj prahu, na policiji pa zatrjujejo, da gre za sodobno in celovito ureditev prej večkrat noveliranega zakona o policiji.
V zakonu o organiziranosti in delu v policiji se tako spreminja način imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije, ki ga bo politika precej lažje imenovala in razrešila. Avtonomna strokovna komisija, ki je do zdaj prižgala zeleno luč kandidatu za prvega policista, izginja iz zakonodaje, tako da bodo generalnega direktorja po novem izbirali po enakem postopku kot druge vodilne javne uslužbence. V zakonu ostajajo le še tri varovalke, ki bodo poskrbele, da bo prvi policist postal karierni policist in ne kdo povsem od zunaj. Zanimivo je tudi, da v prehodnih in končnih določbah zakona najdemo člen, ki trenutnega generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja, ki je bil pod ministrovanjem Vinka Gorenaka povsem legitimno imenovan po stari zakonodaji, v primeru razrešitve po novi zakonodaji nagrajuje z odpravnino v višini dveh petin njegove povprečne bruto mesečne plače za vsak mesec do konca njegovega mandata, v primeru, da pride do prekinitve delovnega razmerja. V primeru premestitve pa bo upravičen do polovice razlike med njegovo povprečno bruto plačo direktorja in dejansko mesečno bruto plačo na novem delovnem mestu.
Na NPU včasih premalo ambiciozni?
Današnji notranji minister v odhajanju Vinko Gorenak je s svojimi nespretnimi izjavami nekajkrat sprožil razpravo o možnostih, ki jih ima minister za vtikanje nosu v delo policije. Te možnosti po novem ne bodo zapisane le v pravilniku o obveščanju ministra, temveč neposredno v zakonu. Generalni direktor bo tako že po zakonski normi ministra moral sam obveščati o dogodkih, ki so pomembni za varnost države in varovanih oseb in objektov, o tragedijah, v katerih je življenje izgubilo več ljudi, o primerih, ko policist med svojim delom komu vzame življenje, ter o drugih dogodkih, »ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti«.
Posebno poglavje je status nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki je po novi zakonodaji precej bolj ohlapno definiran in bo najbrž doživljal še različne interpretacije. Podobno je z direktorjem NPU, ki je bil prej lahko imenovan le po posebnem postopku, vendar se ta po novem ukinja. Kot je slišati iz vrst blizu vodstva policije, NPU sicer priznavajo, da je držal obljubo, da bo poskrbel za trdne ovadbe (vsaj 80 odstotkov ovadb dobi kazenski epilog) in da bo z zavarovanjem protipravno pridobljene premoženjske koristi osumljencev tudi finančno upravičil oziroma celo »pokril« svoj obstoj, vendar pa so hkrati mnenja, da preiskovalci na NPU včasih premalo ambiciozno in preveč selektivno izbirajo primere, v katere zagrizejo.
Zakon o organiziranosti in delu v policiji med drugim dviguje stopnjo izobraževanja policistov s srednje na višjo, zagotavlja avtonomijo nacionalnega forenzičnega laboratorija in nekoliko decentralizira strukturo policije, s tem da daje posameznim policijskim upravam nekoliko bolj proste roke.
Nad navijače s prepovedmi
Drugi zakon, ki so ga pripravili na notranjem ministrstvu in mu pravijo kar »mala ustava za policiste«, zakon o nalogah in pooblastilih policije, med drugim močno posega tudi v varovanje športnih prireditev. Po novem bodo policisti navijačem, ki imajo že od prej kartoteko zaradi razgrajanja na tekmah in bodo to počeli še naprej, lahko prepovedali udeležbo na športnih prireditvah v posameznem športu. Če bo treba, bodo lahko od posameznikov celo zahtevali, da se med tekmo zglasijo na policijski postaji. Prav tako bodo lahko navijaškim skupinam, ki bodo že med potjo na tekme kršile javni red in mir, nadaljnjo pot prepovedali.
Glede zakona o nalogah in pooblastilih policije so do zdaj največ prahu dvignile pripombe informacijske pooblaščenke, ki med drugim opozarja, da zakon ne definira tehničnih sredstev, ki jih policisti lahko uporabljajo, kar bi lahko pripeljalo tudi do anomalij v slogu »velikega brata«. Ministrstvo in vlada pooblaščenki glede tega nista povsem prisluhnila, so pa v zakon zapisali, da morajo biti tehnična sredstva tipizirana z internim aktom policije ter da se morajo uporabljati v skladu z vzporednimi zakoni, kot na primer z zakonom o kazenskem postopku, zakonom o prekrških ali zakonom o nadzoru državne meje.
