Ponovno prekinitev izredne seje državnega zbora o vpisu fiskalnega pravila v ustavo je predlagala koalicija, temu proceduralnemu predlogu pa so nasprotovali vsi opozicijski poslanci iz SDS in Nove Slovenije, pridružil se jim je tudi novopečeni poslanec koalicijske Državljanske liste Marko Pavlišič, medtem ko so se poslanci SLS in oba predstavnika manjšin glasovanja vzdržali.
Dober poslovniški trik
»Žal so si spet izmislili, da potrebujejo neko mnenje vlade. Gre za zavlačevanje, saj je bilo vse o fiskalnem pravilu že povedano. Koalicija bi očitno raje naredila vse drugo, kot bi se samoomejila pri javnih financah,« je ponovno preložitev odločanja o fiskalnem pravilu ocenil poslanec SDS Andrej Vizjak. Matej Tonin, vodja poslancev Nove Slovenije, meni, da si vlada s preložitvijo odločanja o fiskalnem pravilu kupuje čas, za koalicijske poslance pa ugotavlja: »Našli so dober poslovniški trik, saj 73. člen poslovnika državnega zbora govori o tem, da lahko državni zbor zahteva dodatna pojasnila glede obravnavane teme.«
Jani Möderndorfer, prvi med poslanci Pozitivne Slovenije, je v nasprotju s kolegi iz opozicije prepričan, da bo 14-dnevni dodatni premor pozitivno vplival na postopek vnosa fiskalnega pravila v ustavo. Vlada je namreč sestavila nabor protikriznih ukrepov, na njihovi podlagi bo pripravila še finančne izračune, kaj bi ti ukrepi pomenili za državno blagajno, poslanci pa naj bi se na tej podlagi lažje odločili, katera letnica – 2015 ali 2017 – je pravšnja za uveljavitev fiskalnega pravila.
Gasilski ukrepi
V osnutku programa stabilnosti, ki ga bo vlada skupaj z nacionalnim reformnim programom jutri poslala v Bruselj, med drugim piše, da bo vlada v ustavnopravnem postopku v državnem zboru podprla rešitev, da Slovenija fiskalno pravilo zapiše v ustavo. Hkrati dodaja, da je ustava najvišji splošni pravni akt države, s katerim ta predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve, zato bo tudi fiskalno pravilo v tem aktu določeno splošno. Iz tega je mogoče sklepati, da v ustavi ne bo niti letnice 2015, pri kateri vztrajajo opozicijske stranke, niti 2017, ki jo zagovarja vlada. Čas uveljavitve fiskalnega pravila bo tako morda podrobneje določil šele izvedbeni zakon, ki bo sledil vpisu fiskalnega pravila v ustavo in za katerega naj bi vlada izhodišča prav tako pripravila v dveh tednih.
Premierka Alenka Bratušek namreč vztraja, da Slovenija leta 2015 fiskalnega pravila ne bo mogla uveljaviti, saj bi uravnoteženje javnih financ že čez poldrugo leto terjalo »nerealno hude« posege v pokojnine, plače... Bratuškova je po naših informacijah postavila ultimat, da ne bo več predsednica vlade, če bi morala upokojencem ali javnim uslužbencem sporočiti, da bodo njihovi prejemki zaradi uveljavitve fiskalnega pravila skoraj za tretjino nižji. Vlada je zato v program stabilnosti zapisala najnujnejše protikrizne ukrepe, ki jih bo danes predstavila socialnim partnerjem in opozicijskim poslancem, v koaliciji pa se jih je že oprijel vzdevek gasilski ukrepi.
Pomoč Marku Jakliču?
Poleg kriznega davka in višjega DDV ima vlada na zalogi še nekaj novih davkov, tudi na sladke pijače, ki pa že v koaliciji ni naletel na pretirano odobravanje. Mnogim se zdi namreč krivično enako obdavčiti kokakolo in hruškov sok, ki vsebuje le naravni sladkor. Poleg tega so predvsem v SD prepričani, da obdavčitev hrane ni primerna rešitev in da tega ne bi smel urejati finančni zakon. Če že, bi moral biti to preventivni zdravstveni ukrep, od katerega bi se denar stekal v zdravstveno blagajno, ne v integralni proračun.
Na ponedeljkovem koalicijskem vrhu je padla tudi zamisel o legalizaciji nekaterih črnih gradenj. V Sloveniji naj bi jih bilo okoli 10.000, približno 7000 (tiste objekte, ki ne stojijo na najboljši kmetijski zemlji) bi jih po prvih ocenah lahko legalizirali, z višjo obdavčitvijo teh objektov pa dodatno napolnili državno malho. A je takoj padla opazka: »To bo pomoč Marku Jakliču.« Gre za razvpitega bivšega direktorja zavarovalnice Vzajemna in Lekarne Ljubljana, ki si je pod pretvezo, da prenavlja dotrajano kmečko poslopje, zgradil razkošen objekt z zunanjim bazenom, inšpektorji pa se že več let neuspešno bojujejo za to, da bi Jaklič na črno zgrajeni objekt porušil.
Koalicijski vrh je razpravljal tudi o novem davku na dedovanje in na srečke ter o cerkvenem davku, toda zamisli, kaj in kako bi obdavčili (tudi nabirke?), za zdaj ni. Obstaja le soglasje, da nihče več ne sme biti izvzet iz obdavčitve in da morajo vsi – tudi cerkev – nositi breme krize. Vlada se zavzema za olajšave tistim delodajalcem, ki bodo zaposlovali mlade, za gradnjo dveh hidroelektrarn na srednji Savi (Trbovlje in Veliko Širje), napoveduje tudi skorajšnje zvišanje sodnih taks in uvedbo (leta 2015) davka na nepremičnine, ki bi bil zamenjava za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, saj tega nadomestila nekatere občine sploh ne zaračunavajo. Vlada razmišlja tudi o davčni amnestiji tistih, ki imajo denar v davčnih oazah, da bi ga prenesli v slovenske banke. Toda nekateri menijo, da bi bila to legalizacija na črno pridobljenega premoženja.
