Državljanska lista (DL) je v mesecu dni doživela že drugi kadrovski fiasko. Potem ko je morala le pet dni po imenovanju vlade zaradi črnograditelja Igorja Maherja poiskati novega kandidata za ministra za infrastrukturo in prostor (Sama Omerzela), se je zdaj zgodba ponovila z Antonom Žagarjem, ki ga je vlada pred tednom dni imenovala na položaj vršilca dolžnosti direktorja direktorata za infrastrukturo, a je Žagar včeraj, takoj po tistem, ko je prvak DL Gregor Virant napovedal, da ga bodo razrešili, sam odstopil.
Odnesla ga je tožba Darsa
Anton Žagar naj bi v času, ko je bil na enem od vodilnih položajev v Darsu, sklenil domnevno sporen posel (prirejanje razpisov), vreden skoraj milijon evrov, s podjetjem aktualnega ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, ta pa naj bi mu zdaj, ko je postal minister, uslugo vrnil s tem, da ga je zaposlil kot prvega moža direktorata za infrastrukturo. Nad Žagarjem, ki je bil kasneje zaradi drugih razlogov ob službo na Darsu, visi še en domnevni greh: bivši delodajalec ga namreč odškodninsko toži.
Žagar je včeraj sam ponudil odstop in v sporočilu za javnost med drugim zapisal, da nove službe na ministrstvu ne more sprejeti, ker se je ob njegovem imenovanju sprožil plaz kritik in podtikanj, ki škodujejo tako njemu kot ministrstvu. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant, ki je še v torek zvečer napovedal, da se bo prihodnji teden odločil, kako bo ravnal v konkretnem primeru, pa je že včeraj pohitel z napovedjo, da bo vlada Žagarja razrešila.
Kaj pa minister Omerzel?
Virant nam je takole pojasnil svojo odločitev: »Informacije o Žagarjevem sporu z Darsom so zelo različne. Nekateri pravijo, da je tožba Darsa utemeljena, drugi trdijo, da je bil on tisti, ki je opozarjal na določene nepravilnosti in da so ga zato doleteli povratni udarci v Darsu. Jaz ne želim soditi o tem. Mislim pa, da ta tožba postavlja nad Žagarja tako velik vprašaj, da je bolje, da tožbo z Darsom rešuje kot zasebnik, ne pa z mesta direktorja direktorata za infrastrukturo.« Prvaka DL smo vprašali, zakaj ni tako razmišljal že prejšnji teden, preden je vlada odločala o Žagarjevem imenovanju, pa nam je odvrnil, da se je kot minister za javno upravo in notranje zadeve »vse dni in velik del noči ukvarjal z neštetimi drugimi zadevami in sem se te zgodbe resno lotil šele včeraj in danes«.
Je zaradi suma, da je kot direktor in lastnik podjetja Lastninski sklepal sporne posle z Darsom v času, ko je bil tam zaposlen Anton Žagar, ogrožen tudi položaj ministra Sama Omerzela? »Po tem, kar vem doslej, ne vem, da bi bilo tukaj kar koli spornega. Gospod Omerzel je bil poslovnež, direktor in lastnik firme, ki je poslovala z marsikom, med drugim tudi z Darsom. Zdi se mi neprimerno in nekorektno govoriti o tem, da mu je nekdo urejal posle. Te posle je dobil prek javnih naročil in kolikor vem, s temi javnimi naročili ni imel nihče nobenega problema. Nobena revizija ni bila vložena in tudi nobenih očitkov na zakonitost teh javnih naročil ni bilo,« nam je včeraj pojasnil Virant.
Blamaža tudi za stranko
V DL pa je nova kadrovska polomija naletela na buren odziv. »To je blamaža tudi za stranko. Mar ne morejo ljudi preveriti, preden jih predlagajo za pomembno funkcijo?« se sprašuje Anton Štihec, koordinator DL za pomursko regijo. Štihec ocenjuje, da kadrovanje v stranki ni ustrezno urejeno. Po njegovem mnenju bi moralo potekati prek njenih organov, ne po nekakšnih kanalih. Kakšen kandidat je Anton Žagar, pa bi – tako pravi Štihec – morali vedeti tisti, ki so ga predlagali za direktorski položaj, saj so z njegovim imenovanjem spravili v neroden položaj tudi predsednika Viranta.
Sicer pa ima Državljanska lista velike težave tudi z osipom članstva. Pred tednom dni, denimo, je iz nje izstopil Fidel Krupić, ki je bil tudi član sveta stranke. Nekaj časa se je njegovo ime pojavljalo med kandidati za ministra za infrastrukturo in prostor, vendar nam je zagotovil, da to, da ni postal minister, ni povezano z njegovim izstopom iz stranke. Pravi, da kandidature ni sprejel, in to predvsem zaradi energetskih lobijev, ki bi jim bil izpostavljen kot minister, pristojen tudi za energetiko. Glede Državljanske liste pa Krupić ugotavlja: »Leta 2011, ko so 'resetatorji' (Janez Šušteršič, Rado Pezdir, Matej Lahovnik, Marko Pavliha, Žiga Turk…) začeli svojo zgodbo, mi je bila ta zelo všeč. Dal sem podpis pod poziv 'Dovolj je bilo. Gremo na volitve.' Ko sem prejel klic, ali bi sodeloval, da bi to idejo spravili v življenje, sem bil takoj za. A že nekaj časa od te ideje ni nič. Danes je Državljanska lista klasična politična stranka, z vsemi negativni pritiklinami, kar pa me ne zanima. Mesece in mesece sem zato premleval o svojem izstopu in se zdaj zanj tudi odločil.«
