Število zaposlenih v javnem sektorju se je od lanskega maja do letošnjega februarja zmanjšalo za več kot štiri tisoč (s 161.826 na 157.534), mesečna izplačila javnim uslužbencem pa so se, tako zaradi manjšega števila zaposlenih kot tudi zaradi preostalih učinkov Zujfa, znižala za 20 milijonov evrov, z 296,1 na 276,1 milijona evrov.
Novo zmanjšanje števila zaposlenih in dodatno znižanje plačne mase v februarju kažeta, da je v pogajanjih morda še nekaj rezerv. Če bi namreč, kot predvidevajo načrti vlade, ohranili plačno maso iz januarja, bi glede na podatke Ajpesa ta v celotnem letu znašala 3,334 milijarde evrov. V primeru, da bi ohranili plačno maso iz februarja, ki je bila nižja za 1,8 milijona evrov, pa bi se ta letos znižala na 3,313 milijarde evrov, kar je za 21 milijonov evrov manj. V primeru, da bi se plačna masa še zniževala, bi bil prihranek seveda še večji.
Prihranek pri številu zaposlenih večji od večine ukrepov
Eden izmed načinov je nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih. Po vladnem predlogu o 1-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih (predvsem zaradi naravnega odliva in nenadomeščanja kadra) bi se namreč prihranek s 23 milijonov evrov, kolikor bi znašal ob doslej predvidenem 0,5-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih, podvojil na 46 milijonov evrov. Skupni dodatni prihranek iz teh dveh naslovov bi torej znašal 44 milijonov evrov, kar pomeni, da bi lahko vlada kakšnega od predlaganih ukrepov tudi izpustila.
Naj spomnimo, da si vlada od šestmesečnega znižanja dodatka na delovno dobo obeta prihranek v višini 38 milijonov evrov, od polletne zamrznitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja 33 milijonov evrov, od šestmesečnega neizplačila regresa za malico 28 milijonov evrov, od znižanja nadomestila za bolniško odsotnost pa dobrih osem milijonov evrov.
Sindikati čakajo na podatke
Sindikati ocenjujejo, da so ministrstva, organi v sestavi in javni zavodi nekaj prihranili tudi pri racionalizaciji, ki jo je Janševa vlada terjala ob pripravi proračunov za leti 2013 in 2014, in sicer zlasti na materialnih stroških in investicijah. Zato so od vladne pogajalske ekipe zahtevali, da jim do prejšnjega ponedeljka dostavi natančne podatke o prihrankih, česar pa ta ni storila (kot so nam povedali na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, bodo podatke predstavili danes).
Drago Ščernjavič, sekretar Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS), je povedal, da jim je minister Gregor Virant na enem od prejšnjih pogajanj povedal, da je glede na odgovore ministrstev možen prihranek zgolj v višini 14 milijonov evrov, predvsem iz državne uprave. Ščernjavič temu ne verjame in pravi, da gre za sprenevedanje, saj naj bi bilo v predhodnem gradivu z vladne strani ugotovljeno, da je mogoče prihraniti 22 milijonov evrov. Kot pravi Ščernjavič, naj bi pogajalci v razpravi ugotovili, da je samo na ministrstvu za obrambo mogoče zagotoviti 13 milijonov evrov, prav tako pa naj bi bile (menda po besedah ministra Tomaža Gantarja) notranje rezerve možne tudi v zdravstvu – sindikatom naj bi sicer pred tem z ministrstva za zdravje posredovali odgovor, da prihranki niso možni.
