Združenje pridelovalcev jedilnih jajc izpod kamniških planin, v katerem sodeluje pet kmetijskih gospodarstev in družba Jata Emona, je v okviru razpisa Evropa investira v podeželje pridobilo finančna sredstva za pospeševanje prodaje jajc pod omenjeno blagovno znamko. Sedaj dosegajo z njimi približno enoodstotni tržni delež, njihova proizvodnja pa bi lahko bila 10-krat večja.
Kot je na današnjem dogodku povedal zakoniti zastopnik združenja Blaž Udovič, jim geografska označba pomeni osnovo verodostojnega razlikovanja jajc, kar je zelo pomembno za osveščanje potrošnikov. "Označba potrjuje, da naša prizadevanja za izpostavitev vsebinskih posebnosti v poplavi podobnih proizvodov niso bila zaman in na svoj argumentiran način zavrača slovenski pregovor, da je jajce enako jajcu," je opozoril.
Direktor Razvojnega centra za prehrano Mihael Gajster je med posebnostmi teh jajc izpostavil klimo, kakovostno pitno vodo in uporabo mineralnega dela krme iz rudišča v Stahovici. "Ta jajca zaradi geografskega porekla vsebujejo več kalcija in imajo izboljšano razmerje med maščobnimi kislinami omega tri in omega šest," je pojasnil.
Združenje jajca izpod kamniških planin prodaja od leta 2007. Največjo količino prodanih jajc so s številko 5,58 milijona jajc dosegli leta 2008, lani je ta upadla na 3,01 milijona jajc, je nanizal Udovič. S promocijskim programom, ki bo potekal do konca leta 2015, želijo te številke izboljšati tako na domačem trgu kot v Avstriji in Italiji.
Slovenija po njegovih besedah po porabi jajc za evropskim povprečjem zaostaja za 10 do 15 odstotkov. Leta 2010 je poraba na osebo dosegla 167 jajc, medtem ko so jih v Paragvaju, ki je na lestvici porabe jajc na osebo na prvem mestu, v letu 2009 porabili 325. Med evropskimi državami je bila najvišje, na petem mestu z 280 letno porabljenih jajc na osebo, Danska.
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so v Sloveniji leta 2010 proizvedli 357 milijonov jajc. Domača prireja je dosegla približno 21.400 ton, medtem ko je domača poraba jajc znašala 23.100 ton. Poraba jajc za prehrano je v tem letu znašala približno 10 kilogramov na prebivalca. Stopnja samooskrbe je tako v Sloveniji leta 2010 dosegla 93 odstotkov.
