Kako močan je zloglasni inštitut zemljiškega dolga, ki so ga poslanci oktobra prav zaradi številnih zlorab ukinili, nakazuje tudi precedenčna sodna praksa. Gre za primer nevrokirurga Vinka Dolenca, ki ga tožilstvo na podlagi policijske ovadbe že preganja zaradi domnevno fiktivnega vpisa zemljiškega dolga, kljub temu pa mu bo morda del svojega premoženja uspelo skriti pred izraelskim upnikom, ki zaradi hude invalidnosti od Dolenca terja več kot šest milijonov evrov odškodnine (z obrestmi vred).
Nedotakljivo zemljiško pismo
Višje sodišče v Ljubljani je namreč že v dveh svojih odločitvah (v drugi se je sicer »le« sklicevalo na prvo) v tej zadevi razveljavilo začasni rubež zemljiškega pisma. Čeprav je sodni izvršitelj Dolencu že zarubil zemljiško pismo (upniki v drugih podobnih primerih niso prišli niti tako daleč, saj so zemljiška pisma praktično neizsledljiva), s katerim je Dolenc domnevno lažno zavaroval dve svoji ljubljanski stanovanji, se višje sodišče z rubežem ne strinja.
Tamkajšnji senat je pred dnevi zavzel stališče, po katerem zemljiškega pisma ne razume kot vrednostnega papirja, ki bi ga bilo mogoče zarubiti tako kot ostale vrednostne papirje, češ, da v ozadju ni bilo nobenega pravnega posla. Kar pomeni, da je zemljiško pismo pravzaprav nedotakljivo, tudi če ga upniku uspe izslediti. Kasneje je Dolenc sicer sam pojasnjeval, da naj bi šlo pri zemljiškem dolgu za upniško-dolžniško razmerje z njegovo prijateljico in sodelavko Margareto Srebotnjak Borsellino, vendar ni prepričal nikogar. Policisti so denimo prepričani, da je Dolenc pri vpisu zemljiškega dolga zagrešil kaznivo dejanje overitve lažne vsebine in so ga zato tudi ovadili. Ljubljansko tožilstvo se s policisti očitno strinja, saj so tožilci že sprožili sodno preiskavo.
Rubež premičnin z zamudo
Z zgolj sodno preiskavo si invalidni izraelski upnik Eliyaho Mesika težko pomaga, saj mu je glavni cilj priti do iztožene odškodnine za invalidnost, ki mu pripada na podlagi v Sloveniji že pravnomočno priznane izraelske sodbe. Zemljiško pismo sicer za zdaj ostaja zarubljeno, vendar ga bodo morali Dolencu vrniti, če bo višje sodišče tudi v pritožbi na sam sklep o dokončni izvršbi upoštevalo mnenje svojih kolegov. Takšen scenarij je trenutno zelo verjeten, saj bi bilo precej bolj nenavadno, če bi višje sodišče naenkrat spremenilo svoje stališče.
»Za zdaj komentarja nimam, saj dejstva govorijo sama zase,« pravi odvetnica Sarah Cooper, ki s tem namiguje na presenetljivo težak in dolgotrajen boj svoje stranke do prisojene odškodnine. Razlogov za takšno razmišljanje ima več, med drugim tudi zaradi slabega izkupička rubeža premičnin pri Dolencu. Sodišče je namreč sklep najprej poslalo le dolžniku in upniku, šele po posredovanju odvetnice pa ga je čez nekaj dni prejel tudi sodni izvršitelj. Ob obisku Dolenca je izvršitelja zato pričakalo le pohištvo, vrednejših predmetov (elektronske naprave, zlatnine in podobnega) pa menda ni našel. Prav tako naj bi bil sklep višjega sodišča vprašljiv s procesnega vidika, saj se je v času odločanja predhodna odredba za zavarovanje terjatve, na katero se je Dolenc pritožil, že iztekla. To je denimo ugotovil drugi senat istega sodišča v vzporednem sklepu, ki se je nanašal na zavarovanje tekočih računov, poslovnih deležev, nepremičnin in drugega, ter zavrgel Dolenčev ugovor.
Odvetnik nevrokirurga Mitja Vidmar, ki so ga policisti prav tako ovadili zaradi overitve lažne vsebine pri vpisu zemljiškega dolga, nam zadnjih sklepov višjega sodišča ni mogel pokomentirati, saj ju še ni dvignil, s slišanim pa je bil seveda zadovoljen. Za Vidmarja in Dolenca bo sicer še pomembnejša odločitev vrhovnega sodišča, kamor je vrhovno državno tožilstvo po Dolenčevem predlogu poslalo zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče bo moralo tako ponovno presojati, ali je bila izraelska sodba v Sloveniji upravičeno priznana. Na odločitev vrhovnega sodišča čakajo tudi na ustavnem sodišču, kjer so odločanje o ustavni pritožbi prav zato začasno ustavili.
