Prvih 31 dni bolniške odsotnosti gre na pleča delodajalca, medtem ko daljše odsotnosti krije zdravstvena zavarovalnica. Ta je v lanskem letu za bolniške odsotnosti odštela 225,9 milijona evrov.
Po navedbah Tatjane Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije bolniške odsotnosti gospodarstvo letno stanejo med 450 in 500 milijoni evrov. Okoli 225 milijonov evrov izplačajo podjetja bolniških nadomestil, medtem ko še enkrat toliko znašajo dodatni stroški dela - delodajalec mora namreč v tem primeru dobiti nadomestnega delavca oz. plačati nadure.
Delodajalci v nadzor z detektivi, ZZZS s svojimi "laičnimi kontrolorji"
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani ugotovil kršitve bolniških odsotnosti v 8,3 odstotka nadzorov. Lani so opravili nadzor pri 1867 zavarovancih, kršitve zdravnikovih navodil so ugotovili pri 155 zavarovancih, kršitve pa so se nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela. Na ZZZS navajajo, da so v zadnjih treh letih bolj ciljano izvajali laične nadzore, osredotočili so se bolj na samostojne podjetnike, pri katerih so tudi zaznali največ kršitev.
Nadzor naroči za vsak primer posebej imenovani zdravnik ZZZS, izvaja pa ga t. i. laični kontrolor. Če zdravnik na podlagi dokumentacije kontrolorja ugotovi, da "bolnik" krši bolniški stalež, lahko zavarovanca povabi na osebno predstavitev ali pa zadevo odstopi v obravnavo oddelku za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta nato odloča o morebitnem odvzemu oziroma zadržanju nadomestila.
Lani so zdravniki ZZZS pri 117 zavarovancih zaključili začasno zadržanost od dela, v 41 primerih pa so zadevo odstopili oddelku za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, navajajo na ZZZS.
Pravica do nadomestila plače se lahko odvzame kršitelju, ki je v času bolniške opravljal pridobitno delo. Lahko pa ZZZS zadrži izplačevanje nadomestila zavarovancu, ki se neopravičeno ne odzove povabilu na pregled zdravnika ali komisije ZZZS, ne upošteva zdravnikovih navodil, odpotuje v tujino ali iz kraja stalnega bivališča, onemogoči kontrolni obisk ali pa odkloni oz. odloži predlagano zdravljenje bolezni.
V tem primeru zavod zadrži izplačilo za čas, dokler se zavarovanec ne začne ravnati po navodilu zdravnika. Če odločijo, da je bil zavarovanec neopravičeno odsoten z dela, mu za ta čas ne pripada nadomestilo.
Delodajalci opravljajo nadzore nad tistimi bolniškimi odsotnostmi, ki so krajše od 31 dni in jih torej sami plačujejo. Ko se odločijo za takšen nadzor, pa hitro trčijo ob pravico do zasebnosti. Delodajalec namreč ni upravičen do seznanitve z diagnozo delavca.
Tako se delodajalci pogosto odločajo za najemanje detektivov, ki jim zakonodaja omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca od zdravnika pridobijo bolniški red. Zdravnik tako mora posredovati podatke o navodilih in dovoljenjih, ki jih ima delavec med bolniškim dopustom.
Pri tem zakonodaja nalaga, da je javne uslužbence treba pred nadzorom bolniške obvestiti, zasebna podjetja pa lahko preverjanje naročajo brez vednosti zaposlenih.
Kršitve bolniških odsotnosti lahko vzrok za izredno odpoved, sodna praksa temu praviloma nenaklonjena
Kršitev navodil bolniškega reda lahko vodi v izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, a so takšni primeri zelo redko vzdržali sodno presojo. Po besedah Čerinove se zato delodajalci le redko odločajo za izredne odpovedi. Pri tem je opozorila na težavnost dokazovanja kršenja zdravnikovih navodil. "Dokazovanje je za delodajalca preveč rizično in se za izredne odpovedi praviloma ne odločajo, razen če so kakšni izjemni, ponavljajoči se primeri," je dejala za STA.
Ob tem je opozorila, da zakonodaja določa, da se kršitelju lahko odvzame nadomestilo za čas, ko je kršitev ugotovljena, ne pa za ves čas bolniške. "Finančno sankcioniranje v primeru ugotovljenih kršitev je nikakršno, po drugi strani pa so nadomestila za bolniško odsotnost visoka in so tako stimulativna za zlorabo," meni Čerinova.
Potreba po sistemski spremembi zakonodaje
Tako na ZZZS kot tudi Čerinova zato pozivajo k spremembam zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ureja področje bolniških odsotnosti. Na ZZZS so ministrstvu za zdravje že predlagali spremembo, ki bi pripomogla k učinkovitejšemu nadzoru.
Tudi Čerinova pravi, da so že večkrat predlagali spremembe zakonodaje. Predvsem si želijo, da bi se čas, ko mora delodajalec kriti bolniško odsotnost za zaposlenega, skrajšal. Prav tako predlaga, da bi se bolniška zakonsko omejila, tako kot v drugih državah EU. Po vzoru nekaterih drugih držav EU predlaga tudi uvedbo vsaj enega "čakalnega dneva", ki ne bi bil plačan. Ob daljši odsotnosti z dela bi zaposleni prejel nadomestilo bodisi od delodajalca bodisi od javne blagajne.
Predlaga tudi, da bi ob dokazani goljufiji zaposleni izgubil nadomestilo od prvega dne bolniške odsotnosti, ne pa od takrat, ko je bila ugotovljena zloraba.
Odgovornost tudi na zdravnikih
Za neupravičene bolniške so deloma odgovorni tudi zdravniki, ki takšno bolniško odobrijo, sploh pa če zdravnik izda lažno zdravniško potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela, kot se je to zgodilo nedavno v Kranju, zaradi česar so tudi kazensko ovadili zdravnico.
Zdravnik, ki zavestno izda lažno zdravniško spričevalo ali drugo zdravniško potrdilo, in oseba, ki zavestno uporabi zdravniško spričevalo ali potrdilo, se kaznuje z zaporom do treh let.
Lahko pa takšen zdravnik teoretično ostane tudi brez licence. Zdravniška zbornica Slovenije lahko v primerih, v katerih naj bi pri izdaji zdravniških potrdil prišlo do zlorabe, izreče disciplinski ukrep (opomin ali javni opomin) ali pa varstveni ukrep (kolegialno priporočilo, opravičilo oškodovancu, povračilo škode oškodovancu, obvezno dopolnilno strokovno izobraževanje).
Doslej so pri nadzorih pri zdravnikih sicer ugotavljali določene nepravilnosti ali pomanjkljivosti, a resnejših ukrepov niso izrekli, saj so bile te nepravilnosti po opozorilu odpravljene.
