Direkcija RS za ceste je prvi javni razpis za izvajalca del za dokončanje loške obvoznice objavila pred petnajstimi meseci. Na zadnjo odločitev je prejela dve pritožbi. Pričakovati je, da jim ne bo ugodila in bo zadevo (ponovno) presojala državna revizijska komisija. Direktor direkcije Gregor Ficko je včeraj znova poudaril, da bi bilo v primeru, da revizijska komisija pritožbi ugodi, z razpisom konec, saj bi ponovitev pomenila, da bi se izbira tako zavlekla, da del ne bi bilo možno končati do septembra leta 2015, kar bi pomenilo izgubo evropskega denarja in konec projekta za vrsto let.
Pritiski na državno revizijsko komisijo
Strahoten pritisk je torej na državni revizijski komisiji, ki mora delati v skladu s kar 90 členi obsežnim zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Pa to ni edini tak primer. Župan Cerkelj Franc Čebulj je pred kratkim na policijo poslal dokumente o odločitvah revizijske komisije glede izbire izvajalca za projekt krvavški vodovod. Kje so torej vzroki za številne zaplete? Slabo pripravljeni javni razpisi, neprimerno odločanje revizijske komisije ali pomanjkljiva zakonodaja, ki omogoča neskončne možnosti pritožb ne samo ponudnikov, pač pa celo takih, ki se po pritožbi že na razpisno dokumentacijo na razpis sploh ne prijavijo?
»Državna revizijska komisija odloča o konkretnih sporih in naša dolžnost je, da ugotavljamo nepravilnosti. Prihaja do napak v postopkih oddajanja javnih naročil, seveda pa tudi komisija opozarja na pomanjkljivo zakonodajo,« je dejal predsednik državne revizijske komisije Borut Smrdel in naštel glavne točke, kjer bi morala biti zakonodaja boljša: »Zakon mora biti bolj jasen in puščati manj možnosti interpretacije. Urediti je treba pravno varstvo za javna naročila pod vrednostnim pragom, poenostaviti postopke oddaje javnega naročila ter vpeljati učinkovitejši sistem z natančnejšim določanjem legitimnosti pritožb. Precej tega je bilo že narejenega, a očitno še premalo.«
Državna revizijska komisija je letos odločala že o 402 zadevah, od tega v 136 primerih za projekte, podprte z evropskim denarjem. Razveljavila je odločitve v četrtini primerov.
Katastrofalna zakonodaja
Gregor Ficko zaradi občutljivosti zadeve, ki je v postopku (loška obvoznica), konkretno o krivdi ni želel govoriti. Glede na to, da so mnogi prepričani, da je morebiten krivec zaradi slabo pripravljenih, če ne celo v dobro določenih izvajalcev napisanih javnih naročil tudi naročnik, v tem primeru Direkcija za ceste, pa je pojasnil, da so v zadnjih štirih letih oddali 30 javnih naročil za evropske projekte, na leto pa speljejo okoli tisoč vseh naročil. »Zato lahko trdim, da to področje obvladamo in dobro delamo pri javnih naročilih, pa čeprav je zakonodaja na tem področju, sploh pa na področju pravne zaščite katastrofalna. Pritožniki so lahko podjetja z dolgovi, neplačanimi obveznostmi, zaprtimi računi in z zgolj enim zaposlenim, pa se jih mora ravno tako resno obravnavati in jim celo ugoditi. Gre za podjetja, ki so zgolj trojanski konji in delajo v interesu nekoga drugega, najpogosteje kakega od potencialnih ponudnikov. Treba je dvigniti takso za pritožbe na vsaj sto tisoč evrov, preveriti, kdo je pomagal pri pisanju zakonodaje in jo v celoti prevetriti,« je še enkrat več ponovil Gregor Ficko.
Padli razpis pod Krvavcem
Na zadnji razpis za gradnjo krvavškega vodovoda (gre za večmilijonski projekt več občin, ki bi zagotavljal oskrbo s pitno vodo za 30.000 uporabnikov) sta se že na razpisno dokumentacijo pritožili dve podjetji. Cestno podjetje Kranj (hčerinska družba Gorenjske gradbene družbe) je, recimo, zastopala nekdanja predsednica državne revizijske komisije Miriam Ravnikar Šurk, a je komisija to pritožbo zavrnila, ugodila pa pritožbi podjetja Building Zukić, ki je menilo, da občina Cerklje v pogojih ne bi smela zapisati, da morajo tudi podizvajalci izpolnjevati stroge pogoje o nekaznovanosti, likvidnosti in dobri bonitetni oceni, češ da je dovolj, da jih izpolnjuje že glavni izvajalec. O pritožbi je v začetku septembra odločal tričlanski senat pod vodstvom Nataše Jeršič, ki pa je kot članica revizijske komisije odstopila že avgusta in jo je državni zbor razrešil konec septembra. Jeršičeva je javno že povedala, da je odstopila, ko je videla, da lahko politično in medijsko močni naročniki sklicujejo tiskovne konference in brez strokovnih argumentov člane komisije obtožujejo korupcije in grozijo s kazenskimi ovadbami. Jeršičeva je odločala tudi v revizijah razpisov za loško obvoznico.
»Imeli smo denar, voljo in že dve leti tudi gradbeno dovoljenje. Evropski denar smo že izgubili, volja pa tudi pojenjuje. Tretji razpis smo napisali po nareku revizijske komisije, ki je odločila, da ne smemo sami postaviti pogojev za podizvajalce. Ali ni logično, da ne želimo, da nam gradi nekdo, ki je v kazenskem postopku ali pa ne plačuje svojih obveznosti? Zgrožen sem tudi nad tem, da se nad tako odločitvijo sploh nismo mogli pritožiti,« je dejal Franc Čebulj, ki je prav tako prepričan, da bi bilo treba zakonodajo močno spremeniti. »S sistemom, ki odgovarja gradbenim lobijem, je nekaj hudo narobe. Kar vsak občan se že lahko pritoži in piše, kar hoče, in še ugodimo mu. Zdaj se nam bo na tretji razpis javil izvajalec z blokiranim računom, neplačanimi obveznostmi in tak naj nam dela vodovod?« se sprašuje Čebulj.
Ob tem je predsednik državne revizijske komisije Borut Smrdel odločitev senata, kjer je bil član tudi sam, branil s tem, da je bila jasna in natančno obrazložena. »Zakon ne omejuje pogojev za podizvajalce, razen v delu, da morajo imeti plačane davke in prispevke. To sicer ne pomeni, da naročnik ne sme dati dodatnih pogojev, a bi jih moral natančno in pravno obrazložiti, česar pa v tem primeru ni storil. V pravu ne gre mahati s populizmi,« je še dejal Smrdel in zavrnil tudi očitke o dolgotrajnosti postopkov. Po zakonu mora komisija zadeve rešiti v 30 dneh. Njihovo povprečje je 15,2 dneva.
