»Nekatere zdravnike, tudi predstojnike, v službi vidimo bolj redko. Očitno je nad tem, koliko so ljudje na delovnem mestu, bolj malo nadzora, nekaterim pa se dovoli več kot drugim,« ugotavljajo zaposleni iz UKC Ljubljana, ki ne želijo biti imenovani. Zaposlitev zdravnikov, ki so sicer cenjeni strokovnjaki in so zato nadpovprečno veliko v tujini, bi morali po njihovem mnenju urediti kako drugače kot sedaj, ko uživajo prednosti zaposlitve v javnem sektorju, a se jim hkrati ni treba podrejati omejujočim pravilom. Pri tem so omenili znanega kirurga in predstojnika Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike, prof. dr. Boruta Geršaka, ki je bil lani zaradi dopusta, vabljenih predavanj, strokovnih srečanj in službene poti odstoten 62 dni. Od tega je bil kar 27 dni odstoten zaradi vabljenih predavanj.
»Kot če bi Tini Maze očitali nastope v tujini«
»Kritizirati, da nekateri predstojniki s svojimi dejavnostmi v tujini delajo škodo oddelkom, ki jih vodijo, ker niso dovolj prisotni, ob tem pa so ti oddelki sočasno v svetovnem vrhu in zelo dobro organizirani, je smešno,« očitke komentira Geršak. Ko nekateri postavljajo pod vprašaj življenjsko delo posameznika, se po njegovem mnenju ne zavedajo, da postavljajo v prvi plan miselnost, da je samo povprečje dovolj dobro. Na to miselnost nekateri predstojniki naletijo redno, pravi, tudi pri vsakdanjem delu. A če hoče biti kdo v svetovnem vrhu, mora igrati v tujini. Poleg tega ne štejejo samo rezultati rednega dela, ampak tudi publikacije, predavanja, organiziranje tečajev, seminarjev... Nadpovprečnost seveda nekatere moti, opaža Geršak, saj pri tem ne vidijo odrekanja, trdega dela in osebnega angažmaja. »Če koga moti moja mednarodna uspešnost, pa je to njegova stvar in njegov problem. To je tako, kot bi Tini Maze očitali ali celo prepovedali nastopati v tujini in ji pridigali, naj raje tekmuje samo v Sloveniji,« je pristavil.
A primerjave z vrhunskim športom v sedanjih razmerah ne držijo vode: zdravniki v javnih zavodih so javni uslužbenci, v osnovi plačani za redno delo v ustanovi, kjer so zaposleni. Tudi namestnik strokovne direktorice UKC Ljubljana, predstojnik Infekcijske klinike prof. dr. Franc Strle, meni, da so lahko prepogoste odsotnosti zdravnikov včasih težava. »Problem nastane, kadar prepogosta odsotnost moti osnovno strokovno delo na oddelku.« Res mora biti predstojnik uspešnega oddelka univerzitetne ustanove dejaven tudi zunaj bolnišnice, saj sicer oddelek ne bi bil uspešen, se strinja. A osnova mora biti strokovno delo, je poudaril, razvojno-raziskovalna dejavnost in učenje pa sta nadgradnji.
Danijel Bešič Loredan: Problem izstopa v UKC Ljubljana
Pomisleki, da so kljub mednarodno cenjenim dosežkom pogoste odsotnosti nekaterih zdravnikov za bolnišnico tudi problem, se sicer pojavljajo že leta. Predlog koncesijskega zakona v ministrskem mandatu Andreja Bručana, ki je padel v vodo, je tako uvajal možnost svobodnih zdravnikov specialistov. Ti bi dejavnost opravljali samostojno in zanje ne bi veljala pravila o delovnem času, pogodbe pa bi lahko sklepali tudi z javnimi zavodi, kakršen je UKC Ljubljana. Takšna razmerja bi bila na eni strani za zdravnika, ki je zaradi angažmajev v tujini veliko odsoten, manj omejujoča, ugotavljajo poznavalci zdravstva, na drugi strani pa bi bila bolj »poštena« do bolnišnice in zdravstvene blagajne, ki danes tem zdravnikom financira polne zaposlitve. A ob razpravi pretiranega navdušenja nad to možnostjo, ki bi pomenila izgubo socialne varnosti in dokazovanje na trgu, ni bilo.
Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov se strinja, da pogoste odsotnosti nekaterih predstojnikov in drugih zdravnikov otežujejo delo v bolnišnicah, a po njegovem tudi svobodni zdravniki niso čudežna rešitev za ta pojav. »Zelo pogosta odsotnost nekaterih zdravnikov je zlasti problem UKC Ljubljana. Predstojniki, ki niso ravno aktivni v smislu vsakodnevnega rutinskega dela, kljub temu dobivajo polno plačo zanj. Menim, da bi morali za začetek pedagoško in znanstveno delo zdravnikov ločiti od strokovnega dela, ob tem pa napisati tudi jasna pravila, kdo je lahko predstojnik in kakšne so pri tem zahteve. O tem bi bilo treba doseči konsenz, a do zdaj ni bila zares odprta niti razprava. Pregleda, kaj kdo dela, ni, različne oblike dela pa se nepregledno mešajo,« je opozoril.
V povprečju odsotni 46 dni v letu
Tudi v povprečju so zdravniki v UKC Ljubljana veliko odsotni. Tamkajšnji zdravniki specialisti so bili lani v povprečju na rednem dopustu dobrih 36 dni (preračunano iz ur). Če temu prištejemo še študijske dopuste, službene odsotnosti in neplačane odsotnosti oz. čakanje na delo, so bili odsotni skoraj 46 dni. Še večje težave kot danes so imeli z odsotnostjo zaposlenih v bolnišnici pred nekaj leti, saj je mnogo zdravnikov že v prvega pol leta presegalo 15 dni izobraževanja, na kolikor ga letno omejuje kolektivna pogodba. Vodstvo je tako leta 2009 priznavalo, da ni malo celo tistih, ki so bili na račun izobraževanja odsotni več kot 30 dni v šestih mesecih. Odsotnost zaradi izobraževanja so zato urejali še s pravilnikom, ki prav tako priporoča omejitev na 15 dni. A tudi pri tem so možne izjeme z daljšo odsotnostjo, kadar ocenijo, da je to v interesu bolnišnice oziroma slovenskega zdravstva.