Začelo se je s šestimi pravicami
Spletna stran je sicer razdeljena na tri dele. Danes je nov dan s pravicami, podpisi, predlogi in debatami; spet je nov dan z vsebinskimi dogodki; delamo nov dan pa je nekoliko bolj igriv tretji del, kjer poskušajo uporabnike vzpodbuditi z majhnimi vsakdanjimi akcijami, ki jih lahko ti delijo z drugimi.
»Začeli smo s šestimi pravicami (pravica do dobrega življenja in solidarne družbe, pravica do skupnega, pravica do dobre politične oblasti, pravica do narave, pravica do človeku prijazne ekonomije, pravica do vključenosti, op.p.), ki smo jih mi, ki smo fizično vzpostavili portal, prepoznali kot ključne za oblikovanje nekega novega družbenega konsenza,« je dejala Vrtačičeva. Vse ideje in predlogi uporabnikov morajo biti skladni z naštetimi pravicami. Ob predlogu se lahko razvije debata, potekajo glasovanja za ali proti, možna je tudi prijava v delovne skupine z določeno tematiko. Portal je sicer še eksperimentalen in ga prilagajajo rabi uporabnikov.
Portalu sledi organizacija dogodkov
Ugotovili so, da je splet sicer super, obenem pa tudi, da je treba konkretna delovanja prenesti v fizični prostor. »Tako smo se začeli pogovarjati, kako bi to izvedli. Začeli smo z žurom, ker je naš moto veselje do življenja. Ne maramo ideologije neprestanega obsedenega stanja, s katerim nas fila politika. Ne pristajamo na to,« je bila jasna Vrtačičeva.
Prav danes ob šestih zvečer bodo organizirali prvi resen vsebinski dogodek, in sicer v atriju ZRC SAZU. »Pregledali smo predloge na portalu ter razmišljali o tem, katerega prvega preseliti v fizični prostor. Ena ključnih pravic je pravica do skupnega. Znotraj tega smo našli predlog nekega uporabnika o prepovedi privatizacije skupnega,« je dejala Vrtačičeva. Glede na aktualnost teme so se odločili, da bodo v okviru tega govorili o problematiki privatizacije vode. Sicer pa ima trenutno največjo podporo na strani predlog o enakovredni obdavčitvi cerkvenega premoženja. Tudi o tem že pripravljajo dogodek, a so želeli začeti z nekoliko manj ideološko obarvano temo.
Prepričani so, da okrogle mize ne spreminjajo sveta, zato so današnji dogodek poskušali zastaviti nekoliko drugače. Najprej bodo štirje strokovnjaki v kratkih desetminutnih predstavitvah predstavili problem. Po prvem delu načrtujejo kratko diskusijo, kar bo trajalo približno eno uro. V drugem delu srečanja, ki bo trajal okoli dve uri, se bodo razdelili v različne delovne skupine, ki bodo delale na konkretnih primerih.
Prostor, ki omogoča razpravo
»Poudarila bi, da smo mi samo prostor, ki razpravo omogoča, jo strukturira in na nek način sooblikuje. S tem, da si jemljemo enake pravice kot vsi ostali uporabniki. Glasujemo za predloge, sami kaj predlagamo in tako naprej. Naša moč pa je omejena na moč posameznega uporabnika. V tem smislu tudi nismo iniciativa ali skupina, ker gre samo za prostor, portal. Postavili smo izhodišča, od tu dalje pa smo vsi enakovredni,« je razložila Vrtačičeva in nadaljevala, da jih ne zanimajo kratkoročne politične mahinacije, ampak poskušajo gledati naprej in izoblikovati konsenz okrog tega, kaj so ključni cilji družbe.
Njihova želja je razširiti mrežo ljudi, ki se prepoznajo v teh pravicah, konkretnih predlogih in načinu delovanja. Tudi sami snovalci ideje so med seboj različni in se ne strinjajo z vsemi predlogi, ki so na portalu objavljeni. Želijo si, da bi s svojo idejo, kako oblikovati konsenz, najprej posegli na lokalne nivoje. Ob tem se zavzemajo za lokalne skupščine in za lokalne načine bolj neposrednih načinov odločanja. Dolgoročno pa tudi nacionalne. »Nismo tako idealistični, da bi verjeli, da bo z uvedbo neposredne demokracije naslednji teden vse v redu. Zdi se nam, da je treba politično kulturo vrniti med ljudi. Vprašati jih je treba, 'kaj se pa vam zdi problem v vašem okolju'. O tem je treba govoriti, omogočati debato,« je prepričana Vrtačičeva. Povezati želijo tudi strokovnjake in zainteresirano javnost. »Idealen cilj bi bil, da bi to postala tako široka mreža in dogodki tako razvejani, da bi se glasovi najbolj popularnih predlogov šteli v tako visokih številkah, da jih ne bi mogla ignorirati nobena oblast. Na ta način bi delovali kot nek civilni pritisk.«
