Evropska komisija se je namreč junija predlani odločila, da bo proti Sloveniji in še 12 članicam EU zaradi neustreznega izvajanja evropske železniške zakonodaje vložila tožbo na Sodišču EU. Te države namreč po njenem mnenju kljub dosedanjim opozorilom še vedno ne izvajajo pravilno različnih delov prvega železniškega paketa, katerega cilj je odpreti trg konkurenci.
Države, za katere se je komisija odločila, da bo postopek proti njim zaradi neizvajanja evropske zakonodaje nadaljevala na sodišču, so bile poleg Slovenije še Avstrija, Češka, Nemčija, Grčija, Francija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Poljska, Portugalska in Španija.
Generalni pravobranilec Niilo Jääskinen je že septembra podal mnenje, da Španija, Madžarska in Portugalska niso izpolnile svojih obveznosti po pravu EU, medtem ko je za Avstrijo in Nemčijo predlagal, da se tožbo Evropske komisije zavrne.
Države kršile pravo EU
Tokrat pa je ocenil, da Slovenija, Poljska, Češka, Francija in Luksemburg niso izpolnile svojih obveznosti, zato sodišču predlaga, naj ugotovi, da so države kršile pravo EU s področja železniške zakonodaje.
Za Slovenijo Jääskinen ugotavlja, da dejstvo, da Slovenske železnice delujejo na račun Agencije za železniški promet, ki ostane v celoti pristojna za sprejetje voznega reda in dodeljevanje posameznih vlakovnih poti, ne zadostuje za zagotovitev skladnosti tega sistema z zahtevami prava unije.
Slovenija po njegovi oceni ni sestavila niti načrta izvedbe za prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture, ki bi izpolnjeval zahteve evropske zakonodaje. Poleg tega generalni pravobranilec meni, da Slovenija za upravljavca železniške infrastrukture ni sprejela spodbud za zniževanje stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine
uporabnine za dostop do infrastrukture.
Predlog za sodišče ni zavezujoč
Njegov predlog za sodišče sicer ni zavezujoč, vendar praksa kaže, da sodišče v 80 odstotkih presodi v skladu z mnenjem generalnega pravobranilca. Odločitev sodišča je pričakovati v naslednjih mesecih.
Če sodišče EU ugotovi, da obveznosti niso bile izpolnjene, mora članica v kar najkrajšem času sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe. Če Bruselj nato v drugem krogu oceni, da država še vedno ni sprejela potrebnih ukrepov za izpolnjevanje zakonodaje, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva tudi naložitev denarnih sankcij.
Če pa komisija ni bila obveščena o ukrepih za prenos evropske direktive, lahko sodišče na predlog Bruslja sankcije naloži že v prvi sodbi.
DZ je sicer že konec leta 2010 sprejel novo železniško zakonodajo, ki naj bi odpravljala očitke Bruslja.
