Sodba v primeru Patria je – ne glede na to, kakšna bo pravnomočna odločitev – na načelni ravni opozorilo pravne države, da je tudi trgovanje z vplivom resno korupcijsko kaznivo dejanje, hkrati pa je ta sodba sporočilo vsem, ki so v javni upravi ali v gospodarstvu soočeni z »nespodobnimi ponudbami«, da se temu uprejo in dejanja prijavijo. Tako se je včeraj komisija za preprečevanje korupcije (KPK) odzvala na sredin izrek sodbe v enem najodmevnejših procesov v samostojni Sloveniji. Sodba po mnenju KPK sicer ne predstavlja začetka konca, »ampak konec začetka obravnavanja korupcije v Sloveniji zgolj prek politike in medijev, namesto skozi ustrezne pravne postopke, ki bodo imeli za posledice tako obsodilne kot oprostilne sodbe«.
Šuštar, Prijatelj, gradbinci, Stojko, Kangler, Janša...
Čeprav poteka korupcija pod površjem in na skrivaj, udeleženci pa se zaradi obojestranskih koristi zavezujejo k molčečnosti, kot se je ob izreku sodbe izrazila sodnica Barbara Klajnšek, se je v zadnjem obdobju nanizalo kar nekaj primerov, v katerih so bili vplivni posamezniki iz politike, gospodarstva in tožilstva zaradi korupcijskih dejanj spoznani za krive: poleg pionirja s tega področja in nekdanjega državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Borisa Šuštarja še nekdanji poslanec Srečko Prijatelj, gradbinci Ivan Zidar, Hilda Tovšak in Dušan Črnigoj, nekdanji murskosoboški tožilec Robert Stojko, nekdanji mariborski župan Franc Kangler in nazadnje še bivši premier Janša.
»Sistemska korupcija je pripeljala do tega, da so nam elite ugrabile državo. Da pa je sedaj prišlo do obsodb v določenih primerih, pomeni, da pravna država deluje in da so se elite ustrašile, da bodo tudi njeni člani lahko spoznani za krive. V krizi prihaja vse na dan,« zadnje odmevne procese komentira Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede. Po njegovem mnenju se bo sedaj boj s sistemsko korupcijo razvijal v dve smeri: »Na eni strani bo vse skupaj delovalo preventivno in bo zato vedno manj ljudi pripravljenih sodelovati v tovrstnih poslih, na drugi strani pa bodo posamezniki poskušali taka dejanja še bolj prikrivati, vendar za to potrebujejo denar, ki pa ga je vedno manj,« opozarja Dobovšek. Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo pa ob tem poudarja, da na potencialne storilce kaznivih dejanj delujeta najbolj preprečevalno hitrost odziva in zanesljivost, s katero pravosodje ugotovi greh. »Če se resno in učinkovito lotimo takšnih postopkov, ima to bistveno močnejši učinek od razmeroma visoke kazni, ki je izrečena po dolgih letih oziroma se sploh ne more izvršiti, ker vmes grešniki ostarijo in obnemorejo, kot to velja za Zidarja,« pojasnjuje Petrovec.
Sanaderju in Polančecu se je sodilo, ker sta pretiravala
Medtem ko nekateri odmevni postopki zaradi korupcijskih dejanj zoper predstavnike slovenske politike in gospodarstva še potekajo, je Hrvaška skorumpiranim vplivnežem napovedala vojno že pred leti in jih veliko že spravila za zapahe. Po mnenju zagrebškega političnega filozofa Žarka Puhovskega ne obstaja država, v kateri ni prišlo do državnega udara in je tako veliko število donedavnih visokih funkcionarjev končalo v zaporu, kot se je to zgodilo na Hrvaškem. Naši sogovorniki med drugim trdijo, da je procesov na hrvaških sodiščih zaradi korupcije ogromno, kot najbolj izpostavljene posameznike in afere pa omenjajo Iva Sanaderja, bivšega podpredsednika vlade in gospodarskega ministra Damirja Polančeca, posle s Patrio, vojaškimi tovornjaki in Daimlerjevimi gasilskimi vozili.
»Boj s korupcijo se je zelo ostro začel ravno pri vrhu. Nisem pa prepričan, da je to imelo kakšen učinek na družbo. Pri nas je namreč še vedno povsem normalno ali spodobno, če zdravnika, uradnika ali profesorja z vsaj manjšim darilom podkupiš. In to je težava, saj je korupcija postala del družbenega delovanja. Polančecu in Sanaderju se je sodilo, ker sta pri tem pretiravala oziroma sta šla čez mejo, ki je še spodobna,« poudarja Puhovski. Drugačnega mnenja je predsednik zagrebška okrožnega sodišča Ivan Turudić, ki je novembra lani Sanaderja, proti kateremu poteka več postopkov, obsodil na desetletno zaporno kazen. Prepričan je namreč, da imajo procesi in obsodbe glede korupcije zoper hrvaške politike vpliv tudi na sistemsko korupcijo. »Če te sodbe postanejo pravnomočne, sem prepričan, da bo korupcije manj. Če ne upoštevamo nekih splošnih, moralnih načel, bo posledica takšnih sodb tudi v tem, da se bodo ljudje resneje bali posledic korupcijskih ravnanj. Potencialni storilci bodo vedeli, da se bo njihova dejanja razkrilo in da bodo zanje odgovarjali,« pravi Turudić, s katerim smo opravili intervju za jutrišnji Objektiv.
Vzel jim je nacionalizem in jim dal korupcijo
Po besedah Žarka Puhovskega se je sicer korupcija na Hrvaškem okrepila, ko je Sanader postal premier. Takrat se je namreč znašel v položaju, da tedanjo radikalno nacionalistično usmeritev stranke HDZ spremeni v bolj sprejemljivo. »In ko je svojemu članstvu odvzel nacionalizem, jim je moral nekaj dati. In dal jim je korupcijo. Res je, da je Sanader veliko vzel, vendar je hkrati ustvaril tudi sistem, v katerem so se korupcijska dejanja razumela kot sestavni del političnega, zdravstvenega, upravnega ali univerzitetnega funkcioniranja. Da bi sedaj spremenili takšno logiko, pa bodo potrebna desetletja,« je kritičen upokojeni profesor z zagrebške filozofske fakultete.
Na vprašanje, kaj se je zgodilo na Hrvaškem, da so se organi pregona začeli tako resno ukvarjati s korupcijo, Puhovski omenja nekdanjo premierko in Sanaderjevo naslednico Jadranko Kosor, saj je »edina resno razumela pojem boja s korupcijo kot svojo moralno dolžnost«. »Branila je hrbet tožilstvu in policiji, da opravljata svoj posel, kar je bilo prej nepredstavljivo. Ker je svojo stranko privedla na zatožno klop, je tudi izgubila volitve,« je prepričan Puhovski, ki se je včeraj dotaknil tudi sojenja v zadevi Patria. Da bi se pred hrvaškim sodiščem pojavili ljudje in glasno podpirali Sanaderja, kot se je to zgodilo v Janševem primeru, je po njegovih besedah nemogoče: »Stranka HDZ je s svojim članstvom Sanaderja obsodila. Pri nas tudi obstajajo nacionalisti, ki govorijo, da postopke vodi Udba, vendar noben izmed njih ne bi šel pred sodišče podpirat in branit Sanaderja. Zanimivo, da je Slovenija v tem pogledu boja s korupcijo za Hrvaško in Srbijo.«
