Tako so bile danes izpostavljene predvsem zahteve glede razporejanja policistov na delo in zagotavljanja osebne varnosti policistov ter zahteve, ki se nanašajo na izpolnjevanje schengenskih standardov. Z MNZ so še sporočili, da bo policijski sindikat svoje zahteve dopolnil s konkretnimi podatki, potem pa sledi nadaljevanje pogajanj, predvidoma v prihodnjem tednu.
Nadaljevanja pogajanj, ki so se začela prejšnji četrtek, so se udeležili tudi predstavniki policije in ministrstva za pravosodje in javno upravo. Do stavkovnih zahtev policijskega sindikata se mora po besedah predsednika PSS Radivoja Uroševiča opredeliti še vlada.
PSS je stavkovne zahteve oblikoval konec decembra, v četrtek pa so se na pobudo sindikata sestali s predstavniki vlade, saj so želeli poskusiti odpraviti razloge za stavko, ki so jo napovedali. Na prvem srečanju so se po Uroševičevih besedah zgolj uskladili, kaj je stvar celotnega javnega sektorja, kaj pa stvar ločenih pogajanj s policijskim sindikatom.
Na današnjem nadaljevanju pogajanj pa so podrobneje pogledali tiste stavkovne zahteve, ki jih lahko realizirajo v dogovoru z MNZ in policijo, ter se "začeli pogovarjati o dinamiki in možnih rešitvah", je povedal Uroševič.
PSS je decembra namreč napovedal, da bodo nadaljevali s stavko, ker vlada ni v celoti izpolnila sporazuma, ki ga je s PSS in Sindikatom policistov Slovenije podpisala 30. maja letos. V PSS pri napovedi vztrajajo, a vseeno želijo, da se razlogi za stavko odpravijo pred njeno izvedbo.
Policisti v svojih stavkovnih zahtevah od vlade in njenih organov v sestavi med drugim zahtevajo, da jih priznajo za enakovredne socialne partnerje, da dodatno ne znižajo mase sredstev za plače javnih uslužbencev za leti 2013 in 2014 ter da odstopijo od zniževanja pravic javnih uslužbencev. Prav tako zahtevajo, da ne odpuščajo policistov in zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve ter da omogočijo izpolnjevanje vseh točk iz stavkovnega sporazuma in zagotovijo vsa potrebna sredstva, kot so se zavezali.
