Usoda 30,1 milijona evrov rezervacij iz polovice dobičkov dopolnilnega zavarovanja še ni znana, na ministrstvu za zdravje pa prav tako še ne vedo, ali bo razporejanje tega denarja kdo spremljal. Poleg znižanja premij za zavarovance po novem omenjajo tudi možnost, da bi ta denar prenesli na zdravstveno blagajno in ga namenili za zdravstvene programe oziroma zdravljenje. »Vendar ta možnost z javnofinančnega vidika še ni dovolj preučena, zlasti z vidika DDV,« ugotavljajo na ministrstvu.
Naklonjeni nižanju premij
Do konca leta 2012 se je na račun dobičkov Vzajemne nabralo 24,3 milijona evrov, na račun dobičkov Adriatica Slovenice pa 5,8 milijona evrov rezervacij. Triglav, zdravstvena zavarovalnica je dobičke v zadnjem času namenila pokrivanju izgub minulih let, tako da v njenem primeru rezervacij ni. Poleg denarja, ki se je nabral do konca leta 2012, pa bi bilo treba glede na lani sprejeti interventni zakon dopolnilnemu zavarovanju nameniti tudi polovico dobičkov prvih devetih mesecev leta 2013. Lanski dobički še niso znani, če bi obveljal 22-odstotni DDV, pa bi v državnem proračunu od 30,1 milijona rezervacij končalo 6,6 milijona evrov.
Pred meseci je bila sicer aktualna tudi tretja možnost, saj so v Vzajemni razmišljali, da bi denar namenili skrajševanju čakalnih dob za svoje zavarovance. Kasneje so idejo opustili kot težko izvedljivo, tudi za ministrstvo za zdravje pa ta scenarij ne bi bil sprejemljiv. Kot opozarjajo, bi pomenil neenakopravno obravnavo, saj bi bili zavarovanci posamezne zavarovalnice lahko prikrajšani. »Ker govorimo o zdravstvenih storitvah, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, takih razlik ne smemo dopustiti, saj bi s tem kršili načelo prepovedi diskriminacije in pravice do enakopravne obravnave pri zdravstveni oskrbi za vse,« menijo na ministrstvu. Znižanje premij je tako edina rešitev, do katere nimajo pomislekov.
DDV bi lahko usmerili v zdravstvo
Napovedali so še, da bodo zaprosili za sestanek s predstavniki Agencije za zavarovalni nadzor. Šele po tem sestanku bodo lahko odgovorili, kdo in če sploh kdo bo preverjal, ali so zavarovalnice omenjene dobičke res v celoti namenile dopolnilnemu zavarovanju in tako spoštovale zakonodajo.
Ne v Vzajemni ne v Adriaticu o razporejanju rezervacij še niso odločili. V Vzajemni pojasnjujejo, da bo o tem odločala njihova skupščina, predvidoma pa se bo to zgodilo do pomladi. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je povedal, da se o možnosti, da bi rezervacije namenili zdravstvenim storitvam, ministrstvo za zdravje z njimi še ni pogovarjalo. Se mu zdi pa ta rešitev izvedljiva in tudi najprimernejša; kot je spomnil, imajo dopolnilne zavarovalnice dobičke tudi na račun varčevanja v zdravstvu. »Tudi če gre del rezervacij v DDV, bi ga večina ostala zdravstvu.« Tudi DDV oziroma sredstva, ki bi jih s tem dobil državni proračun, bi po njegovem lahko namenili sanaciji bolnišnic oziroma obnavljanju njihove opreme, ki je ob pomanjkanju sredstev za amortizacijo marsikje zastarela.
Izvršni direktor področja zdravstvenih zavarovanj v Adriaticu Slovenici Jani Gracar nasprotno meni, da razporejanje tega denarja med javna sredstva ne bi bilo primerno, saj so bila zbrana za namen dopolnilnih zavarovanj. Edina smiselna možnost je po njegovem znižanje premij, a tudi pri tej se zastavlja ogromno vprašanj. Problematično je že določilo, da se dopolnilnemu zavarovanju nameni polovico dobičkov do konca lanskega septembra, saj se dobički določajo po koncu leta. Nejasno je tudi, kakšna naj bo dinamika razporejanja sredstev, poleg tega pa bi lahko tudi v primeru znižanja premij prihajalo do krivic za zavarovance. »Zavarovalnici se lahko nekdo priključi šele tik pred tem, ko ta začne deliti denar. Čeprav ni imel z zbiranjem sredstev nič, bo imel od njih neko korist. In obratno – tisti, ki bodo zavarovalnico zapustili, do znižanja premij pri njej ne bodo upravičeni.«
Gracar se strinja, da se s temi dilemami ne morejo ubadati le zavarovalnice. O tem, kako interpretirati zakon, se bo morala po njegovih besedah izreči pravna služba državnega zbora. »Agencija za zavarovalni nadzor pri tem nima pristojnosti. Avtentično razlago zakona lahko poda le tisti, ki ga je sprejel,« je poudaril.
