V prvih dneh po odprtju javne razprave o predlaganem zakonu o davku na nepremičnine ta žanje različne odzive. Medtem ko so predlagano uvedbo nepremičninskega davka še posebej ostro zavrnili v Gospodarski zbornici Slovenije, previsokih obremenitev prebivalstva pa se bojijo v Zvezi društev upokojencev Slovenije in nekaterih občinah, nekateri ekonomisti in nepremičninski strokovnjaki uvedbo davka pozdravljajo kot korak v pravo smer.
Ekonomist dr. Maks Tajnikar, ki verjame, da efektivnega povpraševanja in s tem gospodarske rasti ni mogoče spodbuditi brez povečanja prilivov v državni proračun, v davku na nepremičnine vidi pravo rešitev za to. »Čeprav gospodarstveniki negodujejo, davek ne bo veliko vplival na gospodarstvo, saj bo enako prizadel njih kot prebivalstvo. Poleg tega gre za socialno zelo korektiven davek, saj med drugim nepremičninskega premoženja v nasprotju z dohodki pred davkarijo ni mogoče skriti. Ne nazadnje pa bi se mi zdelo bedasto zapraviti toliko denarja za popis nepremičnin na Slovenskem, če tega ne bi izkoristili za uvedbo nepremičninskega davka,« našteva. Pomanjkljivost zakonskega predloga vidi predvsem v začetnem udarcu, ki ga bodo zaradi relativno visokega povišanja davčne obremenitve naenkrat občutili lastniki nepremičnin. Dr. Tajnikar bi zato uvedel prehodno obdobje, v katerem bi se davek s promila posplošene vrednosti nepremičnine, ki jo izračunava geodetska uprava, postopoma dvigoval do želene ravni.
Lepo življenje po prodaji...
Sicer pa bo enega najpomembnejših učinkov davek po njegovem mnenju prinesel nepremičninskemu trgu, saj bo spodbudil promet z nepremičninami. »V Podutiku, kjer stanujem, leži okoli 130 hiš, ki so jih gradili zaposleni v bližnjem Litostroju. Veliko teh ljudi je zdaj upokojenih in si ne more privoščiti vzdrževanja 400.000 evrov vredne hiše, kljub temu pa ne verjamem, da je bilo v celem naselju doslej prodanih več kot 10 hiš. Namesto da bi hišo prodali, si za 100.000 evrov kupili stanovanje v Logatcu in uživali življenje s preostalimi 300.000 evri, vztrajajo v nevzdrževani hiši,« ekonomist s primerom pojasnjuje anomalije slovenskega stanovanjskega trga. Nepremičninski davek bi te anomalije odpravil, znižale pa bi se tudi cene nepremičnin. Še zlasti za hiše bi cene po njegovem mnenju padle do 30 odstotkov, to pa bi pomenilo tudi večjo dostopnost stanovanj, še posebej hiš, za mlade družine.
Hitreje ne bi začeli prodajati le posamezniki, temveč tudi banke in stečajni upravitelji, ki zdaj »sedijo« na praznih stanovanjih propadlih gradbincev. »Banke so stanovanja v svoji lasti že opredelile kot slabe terjatve in so zanje že oblikovale rezervacije, zato se po mojem sedaj požvižgajo na njihovo prodajo in samo čakajo, kdaj bo država te stvari reševala prek slabe banke ali dokapitalizacije. Če bi namreč zdaj prodajale stanovanja pod ceno, bi dejansko razvrednotile lasten kapital, s čimer bi se pojavila dodatna potreba po dokapitalizaciji. Toda če bi imele zaradi davka dovolj visoke dodatne stroške, bi bile v prodajo prisiljene,« pripoveduje dr. Tajnikar. Naj dodamo, da bodo morali po obstoječem predlogu vsi lastniki stanovanj, ne glede na njihov pravni status (tako fizične osebe in podjetja kot recimo javni skladi), za oddana stanovanja plačevati davek v višini 0,15 odstotka posplošene vrednosti nepremičnine, za neoddana oziroma prazna stanovanja (razen če lastniki v njih stalno prebivajo) pa plačati 0,45 odstotka davka. Tudi za nepremičnine v stečajni masi oprostitev davka ni predvidena, zato bi se s prodajo bolj podvizali tudi stečajni upravitelji.
Ne prej kot v dveh letih
Čeprav se nekdanji predsednik nepremičninskega združenja FIABCI dr. Aleš Bulc strinja, da bo nepremičninski davek razgibal zdaj zaspani nepremičninski trg pri nas, pričakuje, da se to prej kot v dveh letih ne bo zgodilo. Medtem ko bo delovna skupina združenja po besedah njenega sedanjega predsednika Jožeta Podgorška svoje stališče do predlaganega nepremičninskega davka oblikovala v naslednjih dneh, dr. Bulc ocenjuje, da je dejavnikov, ki vplivajo na stagnacijo nepremičninskega trga, za zdaj še preveč. »V teh razmerah, ko so cene nepremičnin nizke, bo večina ljudi raje plačala dodatnih 100 evrov kot šla v prodajo na vrat na nos. Da bodo začeli prodajati, jim bo to moralo zlesti pod kožo,« pojasnjuje in dodaja, da bodo čez pet let cene nepremičnin vsaj 30 odstotkov nižje kot danes. Da vlada po večletnih razpravah nepremičninski davek uvaja ravno zdaj, pa sproža grenak priokus, da je davek namenjen samo polnjenju državnega proračuna in da ni podprt s premislekom, kakšne strateške cilje želimo z njim doseči na nepremičninskem trgu, še opozarja.
Toda ekonomist in nepremičninski strokovnjak dr. Ivo Lavrač meni, da je konkretni zakonski predlog v svojih osnovnih potezah primeren, bi ga bilo pa mogoče še nekoliko izboljšati. »Davek bo gotovo vplival na stanovanjsko politiko, izboljšal bo preglednost nepremičninskega trga in ga aktiviral,« ocenjuje. Poleg že omenjenega povečanja ponudbe nepremičnin in hitrejšega padanja njihovih cen bo po njegovem mnenju prinesel tudi nižje najemnine in večjo legalizacijo najemnega trga. Treba pa ga bo uskladiti z drugimi davki, kot je davek od oddajanja nepremičnin v najem, ki zdaj znaša 25 odstotkov vrednosti najemnine.
Želeli bi imeti natančne izračune
Poleg tega bi dr. Lavrač občinam namenil nekoliko večji del nepremičninskega davka (po sedanjem predlogu bi polovico prihodkov od njega dobila država, drugo polovico pa občine) in ustrezno zmanjšal finančno izravnavo, ki jo občine dobijo od države. »S tem bi imele občine tudi več možnosti za aktivnejše urejanje prostora.« Starejšim in revnejšim gospodinjstvom pa ne bi povečal davčnega bremena glede na nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), ki ga plačujejo zdaj (po oceni finančnega ministrstva bi se obremenitev lastnikov stanovanjskih nepremičnin po uvedbi nepremičninskega davka v povprečju podvojila). »S socialnega vidika se mi zdi primerno, da se za revnejše ohrani možnost odpisa davka v skladu s splošnim davčnim postopkom,« še pravi dr. Lavrač.
Tudi župani so že na prvi predstavitvi osnutka zakona, ki je vseboval še nekoliko drugačne davčne stopnje, opozorili na zavezo vlade, da nepremičninski davek v tako težkih časih ne bo dodatno obremenil prebivalcev in da bodo občine dobile enaka sredstva, kot jim jih zdaj zagotavlja NUSZ, je povedala generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar. Želeli bi imeti tudi zelo natančne izračune finančnih posledic za vsako občino posebej in za posamezne kategorije lastnikov nepremičnin (kmete, lastnike stanovanjskih, industrijskih in poslovnih objektov...). »Opozorili pa smo tudi, da je nepremičninski davek večinsko vir lokalnih ali regionalnih skupnosti. To, da si želi država ta davek zdaj deliti z občinami, je precej nesprejemljivo.«
