Na plečih delavcev utrjujejo enotno sodno prakso

Stečajni upravitelji in sodišča postopajo različno

Javni jamstveni sklad je namreč jeseni 2012 po stečaju Primorja delavcem nakazal prvi del pomoči. Za 646 delavcev je založil 2,3 milijona evrov za izplačilo neizplačanih minimalnih plač za zadnje tri mesece dela in del odpravnine. Sklad zdaj želi biti prvi in prednostno poplačan, iz stečajne mase pričakuje skoraj 1,8 milijona evrov poplačila ali ves denar, ki bi ga zdaj stečajni upravitelj Rudolf Hramec želel nameniti obubožanim delavcem. Zato se je pritožil zoper prvo prednostno razdelitev, s čimer želi doseči enotno prakso stečajnih upraviteljev in prvostopenjskih sodišč. Delavci so nad tem ogorčeni. »Sram jih je lahko, delavci nimajo kaj jesti,« je nad pritožbo sklada razočaran Ilija Vukoje, nekdanji zaposleni in predstavnik sindikata v Primorju. Njegov stanovski kolega, nekdaj vodja konfederacije sindikatov v Primorju Damjan Volf, pa meni, da so pleča obubožanih delavcev trenutno najmanj primerna za utrjevanje sodne prakse.

Na skladu odgovarjajo, da takšne pritožbe ne dajejo prvič, in menijo, da so delavci lahko iz stečajne mase poplačani šele po tem, ko je poplačan sklad. A sodišča o tem razsojajo vsako po svoje. V primeru Primorja se je novogoriško okrožno sodišče strinjalo, da vsi prednostni upniki, torej delavci, sklad in drugi, tokrat prejmejo enak, 15-odstotni delež poplačila terjatev. Sodišče v Slovenj Gradcu pa je v primeru stečaja Preventa potrdilo predlog stečajnega upravitelja, da se najprej izplača sklad. Pritožbe delavcev je slovenjgraško okrožno sodišče zavrnilo, izplačilo pa odobrilo le tistim delavcem, ki po stečaju od sklada niso dobili nobenih izplačil. Delavcem je tedaj jamstveni sklad izplačal 3,5 milijona evrov terjatev. S sklada so sporočili, da so bili prvi poplačani tudi v primeru stečajev Gradisa, Cestnega podjetja Maribor, Viator & Vektorja, Dela Revij, Vina Brežice, Nove Metalne in številnih drugih. Ker torej obstaja različna praksa stečajnih upraviteljev in sodišč, je sklad, ki ga vodi Robert Marolt, vložil pritožbo. Z njo želi doseči enotno sodno prakso. Na skladu so prepričani, da bo to v korist vsem delavcem tudi v drugih stečajnih postopkih, saj ne bodo več v negotovosti, kako bosta o tem odločila stečajni upravitelj in prvostopenjsko sodišče.

Predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije in obenem tudi svetovalec stečajnega upravitelja Primorja Marko Zaman je nad odločitvijo sklada presenečen in razočaran. Prepričan je, da to ne more biti v prid delavcem, ki komaj čakajo na poplačila. Glede na dolge stečajne postopke in vse večje težave pri unovčevanju stečajnih mas bi se jim ob takšni praksi povsem verjetno dogajalo, da bi ostali popolnoma brez poplačil, če bi morali stečajni upravitelji najprej izplačati sklad. »Sklad ni profitna organizacija, njegov namen je, da delavcem jamči izplačila, četudi ne dobi ničesar nazaj. Poleg tega so delavci oziroma njihovi delodajalci za te pravice plačevali prispevke,« pojasnjuje Zaman. Poleg moralne spornosti takšne odločitve opozarja, da ta nima podlage niti v stečajni zakonodaji, saj ta posameznih terjatev nikjer ne deli na več upnikov – torej da bi si terjatev razdelila delavec in sklad. Glede reševanja pravne negotovosti pa meni, da te ni. »Zakon je v tem delu jasen in pritožba predstavlja zlorabo pravic, ki jih ima upnik,« meni predstavnik upraviteljev.

Na skladu pritožbe v primeru Primorja ne želijo komentirati, saj je sodni postopek še odprt, želijo pa si, da bi višje sodišče o tem odločilo čim prej. Na to temo so se včeraj na skladu sestali tudi nekdanji sindikalisti Primorja in stečajni upravitelj Rudolf Hramec. Po naših informacijah naj bi na skladu vendarle še enkrat premislili, ali bi zaradi specifičnega primera Primorja in stiske v dolini pritožbo lahko umaknili. Praksa in dolg, ki se nabira v jamstvenem skladu, pa kažeta, da temu uspe iz stečajne mase izterjati le manjši del vseh sredstev, ki jih založi za prva poplačila delavcem. Konec leta 2009 so njihove terjatve do propadlih podjetij znašale dobrih 18 milijonov evrov, konec lanskega leta pa že 52 milijonov evrov. Število podjetij, od katerih niso uspeli izterjati dolga, se je v istem obdobju povzpelo s 199 na 456. V vseh letih delovanja si je sklad uspel iz stečajnih mas povrniti 27 milijonov evrov ali slabo četrtino vseh sredstev, ki jih je namenil odpuščenim delavcem. A k temu bolj kot različne odločitve sodišč prispevajo obubožane stečajne mase, iz katerih ni veliko pobrati.

Sklad doslej izplačal 111 milijonov nadomestil

Pravico do izplačila sredstev iz jamstvenega sklada imajo tisti delavci, ki so izgubili delo zaradi stečaja podjetja, zaradi prisilne poravnave ali zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Zahtevo za izplačilo morajo vložiti v roku 90 dni po izgubi službe. Sklad je od začetka delovanja leta 1997 do konca lanskega leta skupno 82.243 upravičencem izplačal 111 milijonov evrov prvih pomoči. Podatki kažejo, da je sklad ugodil veliki večini prejetih zahtevkov. Sklad se je v svoji zgodovini z največ stečaji in največjimi zahtevki za izplačila soočil leta 2011, ko se je v stečaju znašel SCT, veliko upravičencev je leta 2009 prinesel tudi stečaj Mure in njenih hčerinskih podjetij. Stečaj Mure velja doslej tudi za največjega po številu delavcev in izplačanih pomočeh jamstvenega sklada. Murinim delavcem je namreč tedaj namenil več kot pet milijonov evrov pomoči. Po višini izplačanih nadomestil pa Muri sledijo stečaji Preventa, SCT, Vegrada, Primorja in Cestnega podjetja Maribor.