Sicer že nekaj let stari podatki kažejo, da je kar dobrih 17 odstotkov Slovencev prikrajšanih za stanovanje. V Evropski uniji se s slabšim stanjem po podatkih raziskave Housing Europe Review 2012 lahko ponašajo le še v Romuniji, Latviji in na Madžarskem. Če upoštevamo samo podatke za mlade med 16. in 29. letom, pa se Slovenija znajde na samem repu držav, saj pri nas kar 86 odstotkov mladih še vedno živi pri starših.
Zagotoviti primerna stanovanja čim širšemu krogu prebivalcev je bila obljuba vsakokratne vlade, ki pa so bile pri tem bolj kot ne neuspešne. To je konec leta 2009 potrdila tudi revizija računskega sodišča, ki je ugotovilo, da republiški stanovanjski sklad ter ministrstvo za okolje in prostor v obdobju med letoma 2000 in 2007 nista uresničila ciljev iz nacionalnega stanovanjskega programa. Revizorji so sklep med drugim utemeljili z zgovornim podatkom, da je bilo od predvidenih 13.950 v tem času dokončanih le 4529 neprofitnih najemnih stanovanj, kar ni niti tretjina.
Prav sistem zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj je eno od področij, ki ga ministrstvo za infrastrukturo in prostor z osnutkom novega nacionalnega stanovanjskega programa do leta 2022 najbolj pretresa, saj predlaga ukinitev današnjih neprofitnih najemnin in uvedbo nizkoprofitnih najemnin. Kot je mogoče sklepati že po imenu, bi bile te najemnine precej višje od neprofitnih – po prvih izračunih bi se gibale od 6 do 8 evrov za kvadratni meter. Lastnikom stanovanj, to so večinoma občinski stanovanjski skladi, bi tako omogočale pokrivanje vseh stroškov: torej nakupa in komunalnega opremljanja zemljišč, gradnje, financiranja, vzdrževanja in amortizacije, pri čemer naj bi mu celo nudila minimalno donosnost. Ker bi bile te najemnine višje od neprofitnih, ki jih na ministrstvu dojemajo kot »prikrito socialno pomoč«, bi hkrati za socialno najšibkejše uvedli socialni dodatek. Ta bi bil, kot še nekateri drugi socialni prejemki, vpet v sistem pravic iz javnih sredstev, ki ga je država lani temeljito prevetrila.
Neprofitne najemnine: prikrita socialna pomoč
Gre za pomembno novost, saj smo tudi v Dnevniku že večkrat pisali, da stanovanjski skladi enkrat po oddaji neprofitnega najemnega stanovanja težko spremljajo premoženjsko stanje najemnikov in da marsikdo zato zaseda stanovanje, do katerega glede na svoje premoženje in dohodke morda sploh ni več upravičen. Po oceni ministrstva bi do stanovanjskega dodatka bilo v letošnjem letu upravičenih 5500 ljudi, kar je trikrat manj, kot je skupaj neprofitnih najemnih stanovanj (!), do leta 2022 pa bi število naraslo do skoraj 8000. Zato bi naraščala tudi potrebna proračunska sredstva: od 7,4 milijona v letošnjem letu do 9,6 milijona evrov v letu 2022. Po teh številkah sodeč bi posamezniki v povprečju prejeli 1345 evrov stanovanjskega dodatka na leto. Vprašanji, kakšni bodo kriteriji za dodelitev stanovanjskega dodatka in kje so varovalke, da država na določeni točki dodatka ne bo drastično znižala ali celo ukinila, ostajata še odprti.
Zasebni kapital v stanovanjske sklade
Na prvi pogled manj očiten, a na dolgi rok verjetno še bolj pomemben pa je predlog, ki finančnim institucijam odpira pot v lokalne stanovanjske sklade, v katerih bi lahko pridobile do 50 odstotkov lastništva. »Delež bodo lahko prispevali zasebni investitorji po načelih javno-zasebnega partnerstva. Javno lastništvo nad regionalnimi skladi za stanovanjsko oskrbo bo zagotavljalo skrb za javni interes, zasebno lastništvo pa ustrezno poslovno učinkovitost in limitirano donosnost v okviru določenih meja,« so zapisali v nacionalnem stanovanjskem programu. A naši sogovorniki so skeptični: opozarjajo, da današnje neprofitne stanovanjske organizacije delujejo dobro in da odpiranje vrat zasebnemu kapitalu v lokalne sklade in ustanavljanje zasebnih stanovanjskih podjetij pomeni konec najemnih stanovanj za revne.
Resnici na ljubo ideje o preoblikovanju stanovanjskih skladov v gospodarske družbe niso nove – posebej aktualne so bile tudi v Pahorjevi vladi, ko se je za takšno rešitev zavzemal predvsem finančni minister Franci Križanič. Rešitev je takratno ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je vodil Roko Žarnić, tudi konkretiziralo v predlogu zakona o nepremičninski investicijski družbi, na katero bi prenesli več kot 400 milijonov evrov vredno premoženje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. V družbo bi tudi po tem predlogu lahko vstopili zasebni investitorji, in sicer do največ 49 odstotkov kapitala. To bi bile predvsem banke, pokojninski skladi, druge družbe in tudi posamezniki, dokapitalizirali pa bi ga lahko tudi s stanovanji. Stroka je predlog raztrgala, ministrstvo pa ga je zaradi negativnega odziva po le nekaj dneh umaknilo.
Čeprav je ministrstvo za infrastrukturo in prostor osnutek novega nacionalnega stanovanjskega programa v javno obravnavo dalo ravno v času zamenjave vlade, so nam v kabinetu povedali, da je dokument nastajal že dalj časa in v sodelovanju z več ministrstvi, organizacijami in institucijami, ki delujejo na stanovanjskem področju. Na ministrstvu pravijo, da bodo po zaključku javne obravnave program ponovno preučili, dopolnili in ga vladi predvidoma še letos predlagali v sprejem.
