»Največji udarec ravnokar prihaja, saj v letu 2013 končujeta doktorski študij dve generaciji mladih doktorjev, kar pomeni okoli štiristo v vsej Sloveniji,« napoveduje direktor Instituta Jožefa Stefana (IJS) dr. Jadran Lenarčič. »Ker jih javni zavodi ne bomo zaposlovali in ker je pričakovati, da se jih bo v gospodarstvu zaposlil le manjši del, jih bo verjetno večina iskala zaposlitev v tujini.«
Na Norveško, denimo, se ravnokar z mlado družino odpravlja dr. Matija Milanič, raziskovalec z odseka za kompleksne snovi IJS. »Odhajam sicer na podoktorsko izobraževanje, ki je pogoj za napredovanje na institutu,« pojasnjuje Milanič. »Vendar glede na to, da imam majhne otroke, še ne bi odšel iz Slovenije, če bi finančno stanje na odseku dovoljevalo, da bi ostal.« Raziskovalne projekte v Sloveniji je praktično nemogoče dobiti, pravi raziskovalec superprevodnosti in zloma simetrije. »Država reže sredstva tako mladim kot tudi malo manj mladim in tudi raziskovalnim skupinam, kar ima za posledico težko ali celo nemogoče financiranje raziskovalcev.« Vodstvo IJS opozarja, da sta zakon o uravnoteženju javnih financ in zakon o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 »občutno skrčila možnosti zaposlovanja mladih v javnih raziskovalnih zavodih in na univerzah«. »Kot najboljša rešitev zame in za mojo družino se je izkazalo začasno delo v tujini, za zdaj za obdobje dveh let,« je povedal Milanič. »V tujino odhajamo z upanjem, da se bo situacija za raziskovalce v Sloveniji po tem času izboljšala, kar nam bi načeloma omogočilo vrnitev.«
»Še pred enim letom smo se kolegi v šali spraševali, kam bo kdo odšel, zdaj pa so to že resna vprašanja,« je zaskrbljen tudi fizik dr. Martin Klajnšek, zaposlen na odseku za fiziko trdne snovi Instituta Jožefa Stefana. Pri šestintridesetih letih se Klajnšek ukvarja z raziskovanjem jedrske magnetne resonance in kvantnih spinskih sistemov. V zadnjih petnajstih letih je objavil triinštirideset fizikalnih člankov in je bil štirikrat nagrajen. Ima zaposlitev za nedoločen čas. Ampak to ne pomeni še ničesar. »V resnici je moja zaposlitev odvisna od projektov,« pravi. »Raziskovalci se moramo med seboj boriti na razpisih. Zadnji razpis ARRS je bil objavljen z enoletnim zamikom, sredstva pa so bila še bistveno manjša od pričakovanih. Sprašujemo se, kaj bo, če institut za nas ne bo imel več denarja.«
Vsako resno znanstveno raziskovanje traja več let, konec pa ga bo morda že jeseni.
Profesor dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta pravi, da je to, da gre kdo v tujino, sicer lahko dobro. »Mlajši raziskovalci morajo pridobiti izkušnje. A skrbi me, da bodo potem v tujini tudi ostali. Če pa ne bodo odšli, se lahko zgodi, da bodo vrgli puško v koruzo.« Vsaj eden od nadarjenih raziskovalcev, katerih mentor je bil Jerala, danes ni več znanstvenik, pravi. »Odprl je otroški vrtec.«
Milijon evrov manj
Profesor Jerala z ekipami študentov dosega velike uspehe. Lani je njegovo »moštvo« zasedlo drugo mesto na študentskem tekmovanju v sintezni biologiji iGem, ki ga v ZDA organizira znameniti MIT, Massachusets Institute of Technology. »Kljub temu so nas lani zapustili štirje sodelavci, pred kolapsom pa nas je rešil projekt Znanje za razvoj, namenjen vključevanju srednješolcev v raziskovalno dejavnost, na katerem dela vrsta uspešnih študentov tekmovanj iGEM.«
Kemijski inštitut, pravi Jerala, je lani prejel za trinajst odstotkov manj sredstev kot v letu 2011. »Letos se bodo prihodki zmanjšali še vsaj za milijon evrov. Po mojem mnenju bi morali vse te številke predstaviti javnosti, da bo jasno, kam vodi politika zategovanja pasu.« V laboratoriju za biotehnologijo, ki ga vodi, so za temeljne projekte od ARRS lani dobili petindvajset, letos pa še petintrideset odstotkov manj denarja. »Skupaj torej v dveh letih za več kot petdeset odstotkov,« pravi Jerala. »Programsko financiranje se je v letu 2012 zmanjšalo za dvajset odstotkov, letos pa v primerjavi z letom 2011 predvidoma za trideset odstotkov. Iz teh sredstev smo plačevali tako uveljavljene raziskovalce kot tudi mlajše znanstvenike, ki niso imeli uradnega statusa mladih raziskovalcev.«
»Vračilo« sredstev zgolj demagogija
Naši pogovori z vrsto znanstvenikov so v zadnjih dneh pokazali, da znanstveno sfero grabi obup. Večkrat je bilo slišati, da je bilo šestnajst milijonov evrov, ki naj bi jih poslanci »vrnili« znanosti po tem, ko so lani decembra tisoči profesorjev, znanstvenikov in študentov protestirali pred parlamentom, demagogija. Politiki so tedaj zatrjevali, da bo polovica zneska namenjena podpori mladih znanstvenikov. A do danes ni še nihče povedal, kje je ta denar in kakšna je podporna strategija.
»Slovenija je glavno potezo izvedla z vpeljavo programa mladih raziskovalcev, ki je v preteklih desetletjih imel nekaj modifikacij, vendar je to še vedno osrednji in sistematiziran način vzgoje mladih znanstvenikov,« pravi dr. Jadran Lenarčič. »Politike, namenjene urejanju položaja mladih znanstvenikov po zaključku doktorskega študija, pa so bile le občasne, če ne štejem podoktorskih projektov ARRS, ki pa jih je malo. To, da bi pri nas kakšen mlajši raziskovalec zgradil svojo raziskovalno skupino na novem področju in pridobil ustrezno infrastrukturo, pa je skoraj iluzija ali pa srečno naključje.«
