Vladi Alenke Bratušek je uspelo nekaj, kar je v štirih poskusih od leta 2004 spodletelo trem vladam pred njeno: območje evropske naravovarstvene mreže Natura 2000, s katerim države EU varujejo redke ali ogrožene živalske in rastlinske vrste, je razširila za slabih 500 kvadratnih kilometrov ali za dobrih deset Cerkniških polj. Območje Natura 2000 po novem zajema 37,16 odstotka ozemlja Slovenije ali 2,4 odstotka več kot doslej. To pomeni, da se je naša država v tem pogledu le še utrdila na prvem mestu med vsemi članicami EU.
Sulec
Mrežo Natura 2000 sestavljajo območja, ki se varujejo v skladu z dvema evropskima direktivama: o pticah in o habitatih. Slovenija je glavnino območij Nature 2000 določila že aprila 2004, tik pred vstopom v EU, vendar ne vseh. Zaradi gospodarskih interesov – predvsem gradnje verige hidroelektrarn (HE) na srednji Savi – je takrat del območij tik pred zdajci izločila iz Nature 2000, zaradi česar je dobila dva opomina evropske komisije in je bila pred začetkom sodnega postopka. Nesoglasja med naravovarstveniki in zagovorniki gradnje HE se v vseh teh letih niso polegla, a je vlada mrežo Natura 2000 nedavno kljub temu razširila tudi na območje srednje Save, zahtevane dokumente v zvezi s tem pa je že poslala v Bruselj.
Energetski lobi si je do zadnjega trenutka prizadeval, da bi bilo območje srednje Save izvzeto iz mreže Natura 2000, a mu to ni uspelo. »Tam imamo habitat sulca, če si to priznamo ali ne, in ker ga imamo, smo tam določili območje Natura 2000. Kar bomo na teh območjih počeli, pa moramo početi tako, da ne bomo ogrozili živalskih in rastlinskih vrst, ki smo jih določili za varovanje z Naturo 2000,« je odločen kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan. Dr. Marija Markeš, vodja sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), dodaja, da na ministrstvu verjamejo, da so območje Natura 2000 razširili tako, da bo strokovno vzdržalo in z evropsko komisijo ne bo več težav. Markeševa napoveduje, da bo razširitvi Nature 2000 sledil nov operativni program, ki bo določil potrebne ukrepe, da vrsta, ki jo varujemo na nekem območju, uspešno preživi.
Hidroelektrarne
Ribiška zveza Slovenije (RZS) se je zaradi zaščite sulca in tudi drugih ribjih vrst (na območju srednje Save poleg sulca živi še 13 vrst rib in ena vrsta piškurja s seznama rib iz habitatne direktive) zavzemala, da bi se območje Nature 2000 podaljšalo do izliva Savinje v Savo (do Zidanega Mosta), ne le do Kresnic, kot je nazadnje odločila vlada. Vlada je hkrati Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) že pred časom podelila koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na srednji Savi.
Na območju srednje Save naj bi HSE zgradil deset hidroelektrarn, od HE Medvode do Suhadola. Pa jih glede na širitev mreže Natura 2000 bo? Miroslav Žaberl, predsednik RZS: »Srčno upamo, da HE na tem območju ne bo, saj je tam najboljši habitat za sulca. V prvem delu srednje Save je največji stalež te ribje vrste, ki bi jo HE najverjetneje omejile ali celo uničile. Sulec potrebuje veliko vodne površine, saj se giblje na razdalji od 25 do 40 kilometrov, kolikor potrebuje, da se lahko ustrezno razmnožuje,« nam je pojasnil Žaberl. RZS zato, če že, zagovarja pretočne HE in gradnjo ribjih stez, ki preprečujejo selitve rib.
V HSE odgovarjajo, da na srednji Savi načrtujejo gradnjo treh HE derivacijskega tipa, sedem naj bi jih bilo pretočno-akumulacijskih in bi bile primerljive s HE na spodnji Savi. »S HE načrtujemo tudi gradnjo ribjih stez za prehod različnih živalskih vrst, tudi sulca, kar bi zagotavljalo migracijske poti po vsem odseku srednje Save,« ribiče tolažijo energetiki.
Ne tič ne miš
Franci Rokavec, župan Litije, ene od občin, ki si od gradnje HE obetajo precejšnje koristi (z državnim denarjem za gradnjo HE bi uredili občinske ceste, zagotovili naj bi jim tudi protipoplavno zaščito...), je nad širitvijo Nature 2000 na območje srednje Save ogorčen. »Vlada je sprejela odločitev, ki ni ne tič ne miš. Določila je mejo Nature 2000 na Savi v Kresnicah, kar verjetno pomeni težko izvedljivo gradnjo pete HE pri Kresnicah. Na tem območju je predviden akumulacijski bazen, toda mirujoča voda in sulec ne gresta skupaj,« opozarja Rokavec. In spomni, da se je občina Litija zavzemala, da bi bila meja Nature 2000 v Jevnici, saj bi v tem primeru lahko zgradili tudi HE Kresnice. »Upoštevati bi bilo treba tudi ekonomski, ne le naravovarstveni vidik. Slovenija doslej ni znala izkoristiti prednosti Nature 2000. Znala je le omejiti prostor,« je kritičen Rokavec, ki napoveduje, da se bodo po praznikih sestali z vodstvom HSE, da bi se prepričali, ali se bodo zaradi spremenjenih razmer sploh lotili gradnje verige HE na srednji Savi.
V HSE so nam pojasnili, da širitev območja Nature 2000 zanje kot koncesionarja predstavlja določeno stopnjo tveganja, »saj bo v postopkih državnega prostorskega načrta pri umeščanju HE v prostor treba dodatno poiskati ustrezne ukrepe, ki bodo omogočali varovanje okolja, živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, kar pa lahko podraži gradnjo in zmanjša ekonomsko donosnost projekta«. V HSE še poudarjajo, da sta lahko vprašljivi tudi gradnja nekaterih HE in izraba vsega vodnega potenciala na srednji Savi.