Karierne centre, ki veljajo za pomemben element kakovosti univerze, fakultete ustanavljajo zadnja leta – z namenom, da bi študentom in diplomantom pomagali pri načrtovanju kariere, jih opremili z znanji in veščinami, ki bi jim bile v pomoč pri iskanju zaposlitve, in jih obenem povezali s potencialnimi delodajalci.
Karierni svetovalci na UL, andragogi, menedžerji, psihologi…, delujejo povezani v mrežo, zainteresiranim pa svetujejo individualno in na organiziranih srečanjih. Študentje tako med drugim izvedo, kako stopiti v stik s potencialnimi delodajalci, kako napisati učinkovit CV, kakšen študij izbrati na drugi in tretji stopnji in podobno. Praksa kaže, da so se karierni centri na UL (delujejo sicer tudi na drugih visokošolskih zavodih) kar dobro prijeli. V treh letih polnega delovanja, od julija 2010 do maja 2013, se je namreč v dejavnosti centrov vključilo okoli 15.000 študentov UL. Vprašanja študentov, kdaj se bodo nadaljevala karierna svetovanja, pa te dni ostajajo brez odgovorov…
Določila razpisa spoštovana na papirju
Karierne centre je v minulih treh letih sofinancirala EU iz evropskega socialnega sklada. Projekt se je konec maja iztekel, toda zaposleni so upravičeno upali, da se bo nadaljeval, saj je spomladi letos ministrstvo objavilo nov javni razpis za sofinanciranje kariernih centrov v letih 2013–2015. Finančno izlakotene univerze so za ta sredstva (skupno je na voljo 1,340.000 evrov) seveda z veseljem kandidirale. Ker v razpisu črno na belem piše, da bodo prijavitelji o izbiri obveščeni »najkasneje v roku 60 dni od datuma odpiranja vlog«, se pravi od 10. aprila, so na univerzah živeli v prepričanju, da bodo do srede junija že vedeli, koliko denarja so dobili, in s tem, koliko kariernih svetovalcev bodo lahko (spet) zaposlili. A takšno razmišljanje je bilo račun brez krčmarja, se pravi pristojnega ministrstva, ki rokov ni spoštovalo in prijaviteljev do danes ni obvestilo o izbiri.
Seveda smo ministrstvo vprašali, kje se je zapletlo in zakaj ne spoštujejo rokov iz razpisa, ki so ga sami pripravili. Skopo in suhoparno so nam odgovorili, da je javni razpis za financiranje razvoja in dejavnosti kariernih centrov v visokem šolstvu v zaključni fazi priprave sklepov o (ne)izboru, zato nam podatkov o prijaviteljih (!) in izbrancih ne morejo posredovati. Vsi postopki obdelave in ocenjevanja vlog so – tako pravijo na ministrstvu – potekali skladno z ZUP, internimi predpisi in »brez zastojev«. Na vprašanje, zakaj ministrstvo ne spoštuje rokov v razpisu, smo dobili odgovor, da so ti roki »inštrukcijski«, kar očitno pomeni, da tisto, kar piše v razpisu, formalno velja le za prijavitelje, ne pa tudi za ministrstvo. Dodali so še, da bodo zavodi o izbiri obveščeni »v drugi polovici julija« in da obstoj kariernih centrov, »kot izhaja iz samega naslova«, ne bi smel biti odvisen le od pridobljenih evropskih sredstev.
Rektorja pozabili obvestiti o zapletu
Na rektoratu UL so nam informacijo, da je osem pogodbeno zaposlenih svetovalk od 1. julija na cesti, potrdili. Po izteku prejšnjega projekta so jim sicer v skladu z evropskimi pravili pogodbe lahko podaljšali še za en mesec – do 1. julija, toda nato je denarja zmanjkalo. Dokler ne dobijo sklepa ministrstva, da so jim bila evropska sredstva znova dodeljena – neuradno naj bi ta zadoščala za šest zaposlitev, imajo zaradi (pre)pičlih finančnih sredstev na univerzi zvezane roke, nam je pojasnil dr. Stanislav Pejovnik. Ob tem je zanimivo, da odhajajoči rektor za mučni birokratski zaplet, ki hudo prizadeva zaposlene, do našega klica sploh ni bil obveščen; zadevo sta urejala njegova pomočnika (Mihaela Bauman in Miroslav Birk). A rektorju za stiske svetovalk, katerih delo ceni, ni vseeno.
»Birokrati na ministrstvu za izobraževanje bi se morali zavedati, da gre za žive ljudi, ki imajo pravico vedeti, ali imajo možnost ostati na univerzi ali si morajo zaposlitev poiskati kje drugje…« je dejal rektor Pejovnik, se nam zahvalil za obvestilo in poudaril, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo karierni centri na UL nadaljevali delo – četudi brez evropskih sredstev.
