Nacionalni program za kulturo 2012–2015 (NPK) bi moral biti za optimalno realizacijo sprejet že pred koncem leta 2011, na kar kaže tudi njegova časovna perspektiva v naslovu dokumenta. Nacionalni svet za kulturo (NSK) se je nameraval na včerajšnji seji posvetiti osnutku programa in ga tudi vsebinsko komentirati, vendar se je izkazalo, da na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) dokumenta še vedno niso pripravili do točke, ko bi ga lahko soočili z javnostjo. Osnutek je po skoraj dveh letih priprav – še vedno le osnutek.
NSK na vlado in parlament zato naslavlja apel, da spoštujeta zakon, saj sprejetje nacionalnega kulturnega programa določa krovni kulturni zakon, ZUJIK.
Uradniki krivijo »težko leto«
Razloge za zamudo pri pripravi programa je predstavila vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost Barbara Koželj Podlogar, ki krivdo pripisuje na splošno težavnemu letu 2012, ko so ministrstvo pestile proračunske težave in obsežnost gradiv, ki so se jih deloma lotevali. Dejstvo pa je, da je bil v vmesnem času, novembra 2011, prvi osnutek NPK že spisan in pripravljen na postopek potrjevanja, le da je obsegal nekaj več kot 100 strani in imel za nekaj več kot milijardo evrov finančnih posledic, kot je razložila Koželj-Podlogarjeva. Na ministrstvu so se nazadnje dokopali do ocene, da tako obsežen program verjetno ne bi dosegel svojega namena, zaradi česar so se odločili za pripravo krajšega strateškega dokumenta.
S tem so na ministrstvu pritrdili v zadnjih letih doseženemu konsenzu stroke, da je smiselno program oblikovati tako, da ni videti kot seznam želja, ki jih v končni fazi zaradi številčnosti ni mogoče uresničiti, pač pa naj ima naravo preglednega strateškega dokumenta, ki opredeli, kam bi se morala v srednjeročni časovni perspektivi razviti slovenska kultura. Kot napoveduje Koželj-Podlogarjeva, naj bi bil osnutek programa v prihodnjih tednih končno poslan v javno razpravo.
Kritični do neprevzemanja odgovornosti
Člani NSK so do opravičila strokovnih služb ministrstva kritični, četudi priznavajo določene objektivne okoliščine. Med drugim zato, ker je program lani že bil na točki, »ko bi se ga lahko spravilo v življenje«, kot pravi član sveta Miran Mohar. O dokumentu, ki se je izkazal za predolgega, da bi lahko služil kot program, razmišlja tudi član sveta Jože Vogrinec: »Ta dokument je bil tako obsežen zaradi dela, ki so ga opravile strokovne službe na ministrstvu, iz česar bi sledilo, da je ministrstvo samo sebi ovira ali ovira vladi, da ni mogla pripraviti programa.«
Tudi predsednika sveta Mirana Zupaniča pojasnila ne zadovoljijo: »Če je vladi bila ena milijarda finančnih obveznosti preveč, potem bi v enem letu lahko imela dovolj časa, da bi jih zreducirala na neko razumno mero.« Glede na aktualno krizo vlade Zupanič podaja prognozo, da v prvi polovici leta NPK ne bo potrjen, še bolj pesimističen pa je član sveta Mitja Čander, ki meni, da ga ne bomo imeli do konca leta, »vsaj ne v s strani državnega zbora sprejeti varianti«.
Zupanič poudarja, da bi bil NPK toliko bolj koristen po »šok terapiji« s finančne plati, ki jo je kultura doživela lansko leto. »Bilo bi pričakovati, da bo politika glede na krčenje finančnih sredstev zagotovila ustrezno strategijo, dokument, iz katerega bo jasno razviden njen premislek, kako kljub skrčenim finančnim sredstvom vendarle izkazuje skrb za umetnost in kulturo.« Zgovorno sporočilo se mu zdi tudi, da včerajšnje seje ni obiskal minister Turk, ki je svoj prihod sprva napovedal.
