Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je maja letos aktivistom za človekove pravice na področju istospolnih skupnosti dala zagotovilo, da se bo ministrstvo odprave sistemske diskriminacije in izenačitve pravic otrok ne glede na tip družine lotilo še letos. A je začetni zagon ministričine ekipe kmalu zamrl: podobno srečanje z aktivisti se namreč ni več ponovilo, poleg tega pa se je septembra od mesta direktorice direktorata za družino poslovila še zagovornica popolne izenačitve istospolnih parov z raznospolnimi Ana Vodičar, ker naj bi med drugim izgubila upanje, da se bodo določene zadeve v tem mandatu premaknile na bolje.
Enkrat eni, drugič drugi
O konkretnih rešitvah, pravijo na ministrstvu, je ta trenutek še prenagljeno govoriti, delo bodo nadaljevali prihodnje leto. Aktivista Mitjo Blažiča nov časovni načrt ne navdaja z optimizmom: »Prihodnje leto so lokalne in evropske volitve. Po mojem vedenju in znanju ter izkušnjah naše skupnosti pa teh vprašanj v volilnem času ne bodo odpirali. In to kljub dejstvu, da obstaja kup zakonov, v katerih zaznavamo diskriminatornost. Že od leta 1989 si prizadevamo za spremembe, vendar nas neprestano vozijo žejne čez vodo. Enkrat eni, drugič drugi.«
Sociolog dr. Roman Kuhar se še dobro spomni obljube ministrice Anje Kopač Mrak (SD) z letošnje parade ponosa, da se bo ministrstvo še letos lotilo sistemske ureditve položaja istospolne skupnosti: »Res bi bilo nerodno, če bi obljubo prelomila, a ne bi bila prva. Je pa res, da ne potrebujemo še ene javne razprave o tem vprašanju: vse, kar je bilo treba povedati, smo povedali v obdobju od leta 2009 do 2012, v razpravi o družinskem zakoniku. Skrajni čas je za konkretna dejanja, ker ne istospolni pari ne otroci v istospolnih družinah nimajo kaj dosti od populističnih besedičenj, pa naj bodo ta njim naklonjena ali ne.«
Že dve odločbi in nova zahteva za oceno ustavnosti
Blažič ob tem izpostavlja tudi odločbi, s katerima je ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo odpravo diskriminacije istospolne skupnosti, kar pa se do danes še ni zgodilo. Sodišče je namreč že julija 2009 presodilo, da je 22. člen zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Zrips), ki ureja dedovanje, v neskladju z ustavo, aprila letos pa je z novo odločbo ugotovilo, da za razlikovanje v ureditvi zakonitega dedovanja med raznospolnima partnerjema zunajzakonske skupnosti in med partnerjema dalj časa trajajoče istospolne partnerske skupnosti ne obstaja ustavno dopusten razlog. Podlaga za takšno odločitev ustavnih sodnikov je bil primer s koprskega sodišča, na katerem je gospa, ki je preživela svojo istospolno partnerico, zahtevala pravico do dedovanja. Ker pa zakon o dedovanju neregistriranim istospolnim partnerjem tega ne omogoča, je koprsko sodišče zahtevalo presojo ustavnosti.
Kot nam je uspelo izvedeti, se je po pritožbi istospolnega para za podoben manever zdaj odločilo tudi upravno sodišče. V začetku tega meseca je namreč vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 6. člena Zrips, ki določa postopek registracije istospolne partnerske skupnosti. Po naših informacijah naj bi sodišče zavzelo stališče, da gre za »neustavno pravno praznino«, ker Zrips ne omogoča sklenitve skupnosti na drugem mestu, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa to raznospolnim parom izrecno omogoča.
Problem politična levica
Po Kuharjevem mnenju so odgovori jasni, rešitve tudi, problem pa je v politični levici, ki nima dovolj politične volje, da bi se zavzela za enakopravnost vseh, kar se je pokazalo že pri kompromisni različici družinskega zakonika. Podobno razmišlja tudi dr. Barbara Rajgelj: »Kljub temu da ministrstvo javno izkazuje podporo sprejemu zakona, se zdi, da v koaliciji, zlasti pa pri vodstvu Socialnih demokratov, ni podpore za ureditev protiustavnega stanja. Zakon, ki bi uredil pravice gejevskih in lezbičnih parov in njihovih otrok, je eden redkih zakonov, ki državi ne prinašajo nobenih finančnih bremen. Zato je finančna kriza zgolj izgovor za utrditev ignorantske in konservativne politike na področju človekovih pravic, ki pri slovenski levici vlada že celotno poosamosvojitveno obdobje,« poudarja Rajgljeva.
