Milosavljevič je za STA povedal, da bosta imeli prodaji časopisnih družb mnogotere posledice. "Prodaja Večera bo imela učinek za štajerski konec, posledice tako v političnem kot kulturnem smislu. Odvisno bo od tega, kdo bo kupec in kakšen bo ta kupec - ali bo domač ali tuj in ali bo gospodarska družba ali bodo zaposleni," je zatrdil Milosavljevič.

"V primeru Dela pa obstaja možnost večjih posledic za različne trge, kot so oglaševalski, politični, mnenjski in še posebej kulturni, na katerem je bilo Delo izrazito relevantno. Oba podjetji pa imata dnevnopolitično vlogo na mnenjskem trgu, kjer je pomembno vprašanje pluralnosti," je pripomnil Milosavljevič.

Pri Delu je opozoril, da se glede lastnika poraja več vprašanj, med drugim o tem, ali bo ta obdržal tako časnik Delo kot tudi Slovenske novice. "So še druge okoliščine. Svežega kapitala primanjkuje, reprogramiranje kreditov so si pri Delu ravnokar izborili, a to se ne more odlašati v večnost," je dejal Milosavljevič.

Opredelil pa se je tudi glede namena zaposlenih Večera za notranji odkup. Opozoril je, da smo v Sloveniji lastništvo zaposlenih v medijih že imeli in da se ni dobro končalo, saj so zaposleni množično prodajali deleže, prišlo je do prekupčevanja delnic, koncentracije lastništva in podobno.

"Upamo lahko, da so se novinarji kaj iz tega naučili. Nekoč so imeli zelo močno vlogo pri lastništvu medijev in upravljanju časopisnih družb. A so se zaradi kratkoročnih individualnih interesov odločili za prodajo delnic in pri tem dobro zaslužili. S tem so pozabili, da s tem izgubljajo kakršenkoli vzvod soupravljanja in preprečevanja škodljivih posledic, ki jih povzročajo lastniki, ki nimajo vizije ali dolgoročnih načrtov ter samo izčrpavajo podjetje," je povedal Milosavljevič.

Izpostavil je veliko priložnost za novinarje pri lastništvu časopisnih družb. "V vsakem primeru bi bilo treba vzpostaviti mehanizme, ki bi preprečili ponovitev zgodbe na Delu in Večeru, zagotoviti, da se ljudje, ki se odločijo za tovrstno obliko lastništva, temu dolgoročno zavežejo in da to postane drugačna oblika lastništva," je še povedal Milosavljevič in pripomnil, da bi morali novi lastniki, kdorkoli že bodo, imeti dolgoročno vizijo za podjetja.