Sodna veja oblasti vse od osamosvojitve sprejela pozicijo nekakšnega okraska
Tako je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša na prireditvi, ki poteka v organizaciji Slovenskega sodniškega društva, opozoril, da je sodna veja oblasti vse od osamosvojitve sprejela pozicijo nekakšnega okraska. Težave pa so se po njegovem mnenju začele, ko je ob prevzemu funkcije sklenil, da takšnega stanja ne more sprejeti.
Odkar je sodstvo namreč izkazalo namen, da bo svojo funkcijo popravilo v smislu večje neodvisnosti, se dogajajo napadi na sodbe, ki jim sledijo napadi na sodne ustanove, je dodal. Sodniki pri svojih argumentacijah vedno izhajajo iz dejstev, zato so na tem parketu "hendikepirani", saj ima politika pri proizvajanju očitkov "neomejeno domišljijo", je ugotavljal.
Masleša priznava, da ni vse idealno, a je kljub temu prepričan, da se stanje v sodstvu izboljšuje in to ne le statistično, saj rešujejo tudi pomembne zadeve: "Stanje zagotovo ni takšno, kot ga bomo danes od dveh dalje poslušali v državnem zboru."
Möderndorfer o Janševi "neposredni zloraba položaja in moči"
Napoved o izrabi vseh političnih možnosti v zvezi z neko sodbo sodišča pa je po mnenju vodje poslanske skupine PS Janija Möderndorferja "neposredna zloraba položaja in moči" za osebno rabo. Glede današnje izredne seje DZ je ocenil, da gre za izsiljeno zadevo.
Sicer pa je Möderndorfer po drugi strani poudaril, imajo tudi javnost in mediji pravico, da nadzirajo vsako od treh vej oblasti. Sam meni, da je sodna veja morda v premajhni meri uporabila možnost informiranja javnosti o svojem delu.
Poslanec je sicer opozoril na poskuse drugih vej oblasti po podrejanju sodstva, in pri tem omenil premestitev tožilstva v začetku mandata tega sklica DZ. Podpisana zaveza med premierko Alenko Bratušek, pravosodnim ministrom Senkom Pličaničem in Maslešo je v tem smislu po njegovi oceni pozitiven korak. Sam se sicer zavzema za to, da bi sodna veja oblasti postala tudi finančno neodvisna.
Če zaupanje v pravosodje ne bo postopoma povrnjeno, "se tej naciji slabo piše"
Publicist Vlado Miheljak pa je opozoril, da je odgovornost pri izgubi zaupanja v pravosodje tudi na strani nosilcev politične oblasti, ki po njegovem v spregi z mediji sistematično razgrajujejo sodno vejo oblasti s ciljem relativizirati pokvarjenost posameznikov, češ da so pokvarjeni vsi. Miheljak je prepričan, da če zaupanje v pravosodje ne bo postopoma povrnjeno, "se tej naciji slabo piše". Ob tem je sicer ocenil, da tisto, "kar se je zgodilo v sredo", predstavlja korak v smeri povrnitve avtoritete sodišč in zaupanja vanje.
