Če imaš prave ideje, realne cilje in gledaš malo dlje v prihodnost kot le do jutri, je kriza povsem nepomemben dejavnik. Vsaj tako se zdi za občino Šentrupert, ki je tik pred uresničitvijo prve faze projekta Lesnopredelovalni center. Gre za prvi primer uresničevanja državnega akcijskega načrta z naslovom Les je lep. Delo bo takoj dobilo 50 ljudi, med njimi tudi zaporniki z odprtega oddelka na Dobu. Investitorje, ki bodo vložili skupno približno pet milijonov evrov, je občina pridobila, ti zdaj čakajo le še na razpis, ki ga je država obljubljala za ta mesec, a kaže, da bo politični položaj objavo zamaknil. Na ministrstvu za okolje in kmetijstvo smo včeraj izvedeli, da bodo javni razpis za spodbujanje rabe kmetijskih in gozdarskih proizvodov predvidoma objavili v prvi polovici aprila, na voljo pa bo šest milijonov evrov.
Možnost razvoja novih tehnologij
Najdaljša gozdno-lesna veriga predelave lesa v zgodovini Slovenije bo na območju nekdanje vojašnice na Puščavi zaživela najkasneje prihodnje leto, je napovedal šentruperški župan Rupert Gole. Občina je že pridobila investitorje za žago, sušilnico lesa, izdelavo lepljenih nosilcev, razrez lesa ter izdelavo lesenih hiš in pohištva, peletirnico, produkcijo in skladišče za lesne sekance ter za tako imenovano kogeneracijo (sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije), dobavo lesa pa bosta zagotovila Gozdarska zadruga lastnikov gozdov Mirnske doline in Društvo lastnikov gozdov Sopota - Laško. Kogeneracija bo po projektu ogrevanja zaporov na Dobu drugi projekt javnega podjetja Energetika Šentrupert, ki bo tako dobavljalo toploto vsem investitorjem v lesnopredelovalnem centru, je razložil Gole. Na Puščavi bodo odprli tudi center ponovne uporabe za vso Mirnsko dolino.
»Z investitorji imamo redne koordinacije vsak teden. Natančno se že ve, kje bo kdo lociran, pridobljena so vsa soglasja, potrebna za pridobitev gradbenih dovoljenj. Na naslednji, aprilski seji bomo sprejeli tudi prostorski načrt,« je napovedal Gole, ki v lesnopredelovalnem centru vidi tudi možnosti tehnološkega ali energetskega turizma ali pa raziskovalnega inštituta, v katerem bi lahko razvijali nove tehnologije ter tako privabili znanje, ki zdaj odhaja iz mikroregije v glavno mesto in tujino.
Ogromen zaposlitveni potencial
Lesnopredelovalni center bo omogočal stoodstotno izrabo lesne biomase. V prvi fazi bo delo takoj dobilo 50 ljudi, po Goletovih napovedih pa posredno z gospodarjenjem z gozdovi, prodajo izdelkov in postopno širitvijo cone zaposlitveni potencial presega tisoč zaposlenih. Najpomembnejši korak sta občina in država naredili decembra lani s prenosom 120.000 kvadratnih metrov velikega nekoč vojaškega območja z obrambnega ministrstva na občino. Bodoča industrijska cona naj bi se razprostirala na 215.000 kvadratnih metrih površine, v prvi fazi pa bo center zasedel približno četrtino tega prostora.
Šentruperški projekt je prvi in vzorčni primer, ki sledi državnemu akcijskemu načrtu z naslovom Les je lep, s katerim naj bi do leta 2020 povečali konkurenčnost gozdno-lesne verige v Sloveniji. Načrt predvideva povečanje poseka gozdov, predelave lesa z uveljavitvijo novih tehnologij, porabe lesa, ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve, posledično ustvarjanje novih delovnih mest in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni in gozdarski panogi.
