Predsednica preiskovalne komisije DZ za oceno delovanja ekstremističnih skupin Maja Dimitrovski je danes predstavila vmesno poročilo komisije. Ta je po njenih besedah ugotovila, da obstoj skrajnih skupin v Sloveniji, tako levih in desnih kot tudi verskih, prepoznavajo vsi organi nacionalne varnosti. Vendar za zdaj po strokovnih ocenah predstavljajo relativno nizko stopnjo tveganja za državno varnost.
Pri nas nimamo splošno uveljavljene definicije ekstremizma
Večina strokovne javnosti ob tem ugotavlja, da veljavna zakonodaja ne omogoča preventivnega nadzora nad delovanjem ekstremističnih skupin in učinkovitega ukrepanja zoper njihovo delovanje. Zato bi bilo treba razmisliti o posegih v obstoječo zakonodajo. Predvsem je na tem področju treba uveljaviti prakso odkrivanja in preprečevanja ter učinkovitega pregona in kaznovanja takšnih dejanj, je pojasnila.
Za spremembe zakonodaje je ključna ugotovitev, da v Sloveniji nimamo splošno uveljavljene definicije ekstremizma, ugotavlja predsednica komisije. Pristojni organi namreč k pregonu kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo pripadniki skrajnih skupin, danes pristopajo vsak na svoj način, še ugotavlja vmesno poročilo.
Spremembe na področju kazenskega zakonika, policijskih pooblastil ter varstva javnega reda in miru
Komisija je zato ponudila svojo definicijo. Ekstremizem opredeljuje kot »izraz, ki označuje dejavnosti, ki so moralno, ideološko ali politično v nasprotju z zapisanimi zakoni ter nezapisanimi normami države, ki so skrajno nestrpne do drugih, zavračajo demokracijo kot sredstvo vladanja in načina reševanja težav, in ki ne nazadnje zavračajo veljavni družbeni red«.
Iz te definicije bi lahko izhajala tudi nova zakonodaja, ki bi morala zagotoviti učinkovitejši pregon skrajnih gibanj. Kot je pojasnila predsednica komisije, gre med drugim za spremembe na področju kazenskega zakonika, policijskih pooblastil ter varstva javnega reda in miru.
Sovražni govor
Komisija se je sicer posebej posvetila tudi problematiki sovražnega govora. Po besedah predsednice mora demokratična in tolerantna družba svojim članom dopustiti izražanje najrazličnejših idej. Mora pa družba to pravico omejiti, ko takšna stališča posegajo v pravice posameznika.
Tudi zunanji strokovni sodelavec komisije Peter Umek je na novinarski konferenci med drugim izpostavil stališča ekspertnih prič, da levi ekstremizem v Sloveniji v današnjem času ni težava. »Nekoliko bolj pa so organizirane desne skupine, ki bi jim lahko pripisali ekstremistično ideologijo in delovanje,« je še dejal Umek.
Opozicijski člani podali ločeno mnenje
Opozicijski člani komisije iz vrst SDS, SLS in NSi so na poročilo podali ločeno mnenje, ki ga je danes predstavil podpredsednik komisije Dragutin Mate (SDS). V izjavi za javnost je spomnil, da je DZ preiskovalno komisijo ustanovil z namenom, da bi ta ocenila dejansko stanje, pojavnost, delovanje skrajnih skupin in varnostno tveganje ter ugotovila, ali so potrebne zakonske spremembe.
Vendar pa po njegovi oceni s tega stališča obstoj komisije ni upravičen, saj je to delo opravila že parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Člani te komisije so že junija lani soglasno sprejeli sklepe, da so zakonske spremembe potrebne, in jih posredovali vladi, a z njene strani niso prejeli odgovora.
Nizka stopnja ogroženosti
Je pa vlada po besedah Mateja na to temo odgovorila preiskovalni komisiji. V odgovoru je zapisano, da je Slovenija v svoji zakonodaji uveljavila vse moderne in na mednarodni ravni uveljavljene prakse oz. standarde ter da »ni potrebna sprememba zakonodaje«.
Poleg tega preiskovalna komisija nima vzvodov za ocenjevanje varnostnega tveganja, meni Mate. Za to so v Sloveniji pristojne institucije, ki komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb tudi redno poročajo. Tudi iz teh poročil je razvidno, da je v Sloveniji za zdaj velja nizka stopnja ogroženosti, je pojasnil. Bi bilo pa iz njih težko sklepati, katere pojavne oblike ekstremizma pri nas pogostejše.
Kritičen tudi do izbora prič
Mate je bil kritičen tudi do izbora ekspertnih prič, ki so sodelovale pri delu komisije. Po njegovih besedah se za nekatere da ugotoviti, da so zavajale preiskovalno komisijo. Ena od njih je denimo govorila o 150 potencialnih ekstremistih v Sloveniji in se pri tem sklicevala na vir iz policije. Vendar pa je policija zanikala, da bi imela takšen podatek, je spomnil Mate. Nekatere druge priče pa so po njegovih besedah politično aktivne, ena v stranki Zares, druga pa v stranki Solidarnost.
Poročilo je »revno« tudi na področju opredelitve pojavnih oblik ekstremizma v Sloveniji. Tako denimo v njem ni zaslediti omembe skrajnih nacionalnih gibanj oz. ljudi, ki se preselijo v neko državo in tam tudi na nasilni način izražajo svoja skrajna stališča. Poleg tega se tudi v Sloveniji srečujemo s posameznimi primeri odhodov ljudi iz države na bojišča na Bližnjem Vzhodu. Tudi tega v poročilu ni, je opozoril Mate.
