Glavni očitek Franceta Arharja je bil, da državna lastnina ne funkcionira tako, kot bi morala. »Ljudje, ki so v službi te državne lastnine, niso tako odgovorni kot pa pri svoji zasebni lastnini. Moja teza je, če so ljudje profesionalni, pošteni, mora vsaka lastnina funkcionirati. Zavedati se moramo, da je Evropa kot celota, ne samo Slovenija, zelo odvisna od bančnega posredništva,« je poudaril. Z njim se je strinjal tudi Štiblar, ki vzrok za krizo vidi v lakomnosti, ki nas je zadolžila. »Prvo desetletje je bilo relativno uspešno, potem pa smo začeli delati napake v družbi, in to vsi po vrsti. Od vladnih odločevalcev do podjetij, bank in preostalih, in tako smo prišli v tako finančno neugodno situacijo,« je prepričan.

O neugodnih odločitvah je spregovoril tudi Draško Veselinovič: »V Sloveniji smo imeli ves čas politiko hiti počasi, ampak bi vseeno morali hiteti nekoliko hitreje. Nismo opravili prestrukturiranja v Sloveniji, ko bi ga bilo treba opraviti, ves čas smo bili tudi relativno zaprti do tujcev, in to sta precej pomembna dejavnika, zakaj imamo danes težave. Finančni sektor je vedno samo zrcalna slika tega, kar se dogaja v gospodarstvu ali obrnjeno.«

O tem, da je potrebna finančna odprtost, je prepričan tudi Štiblar. Po njegovem mnenju se Slovenija od preostalih evropskih držav razlikuje po tem, da finančno ni dovolj odprta. Ocenjuje, da je gospodarstvo potrebuje transfuzijo in infuzijo: »Če bi v obdobju rasti delali enako, ne bi bilo vsako leto skoraj milijardo slabitev, temveč bi bile odobritve. Ključno bi bilo zagnati kreditno aktivnost na tak ali drugačen način s pomočjo centralne banke – z njenimi ukrepi, in s pomočjo vlade – z njenimi garancijami. Ker smo bančno gospodarstvo, je tu še vedno osnova za financiranje. In ko bo nastopila gospodarska rast, bodo nenadoma vsi problemi za nami. Ti se najprej čutijo kot poslabšanje kreditnega portfelja pri bankah, nato pa kot poslabšanje stanja podjetij, ki ne dobijo kreditov in zato ne morejo naprej, in v tretjem koraku bomo tudi vsi, ki nismo neposredno v realnem bančnem sektorju, to začutili kot pozitivno.«

In kaj Slovenijo razlikuje od preostalih evropskih držav, da razen Cipra edino mi padamo v gospodarski rasti tudi v napovedi za prihodnje leto? Štiblar kot odgovor ponuja premajhno finančno odprtost: »To lahko presekajo monetarna stimulacija, izboljšanje pogojev in fiskalni del, torej država, vlada, ki bi morala delati v to smer. Padamo v aktivnosti in krediti so nam dve leti stagnirali, tri leta pa že padajo, zato nam gre celotno gospodarstvo navzdol. Zaporedje ukrepov, ki se sprejemajo pri zdravljenju slovenskega finančnega sektorja in celotnega gospodarstva, je napačno. Danes ne gre za varčevanje, ampak za zategovanje pasu, celo hiranje, in Slovenija je usmerjena restriktivno, zaviralno, zato padamo,« pravi.

Tudi France Arhar ključni problem vidi v zaprtosti. »Dokler v praksi ne bomo pokazali, da se ne bojimo tujega kapitala, se ne bo nič spremenilo. Pomembno je, da je lastnik dober, ne glede na to, ali je iz Kitajske ali iz Južnoafriške republike. Smo člani Evrope in pokazati moramo, kar smo že pokazali, da so majhne države, majhne ekonomije večinoma dobre. Če si majhen, fizično šibkejši, moraš še bolj 'trenirati', biti še bolj sposoben. Velikih slonov se vsi bojijo, ampak preden se obrnejo, lahko še dolgo traja,« sklene Arhar.