Boljši nadzor nad pravicami delavcev
Po besedah Kopač Mrakove bosta predloga zakonov na eni strani prispevala k povečanju učinkovitosti inšpekcije dela, na drugi strani pa k večji pravni varnosti delavcev. Pristavila je, da je boj zoper delo na črno pomemben element za ohranitev socialne države.
Kopač Mrakova je povedala, da se nadzor nad zaposlovanjem na črno prenaša na Carinsko upravo RS (CURS), s čimer bo inšpekcija za delo lahko več pozornosti namenila kršitvam delovne zakonodaje. Uvajajo tudi institut strokovnega inšpektorja, ki bo dodatno razbremenil inšpektorje za delo, ti pa bodo lahko bolje nadzorovali pravice delavcev.
Vavčerski sistem plačevanja
Druga pomembna sprememba se tiče osebnega dopolnilnega dela, kamor med drugim sodijo občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju nepremičnin, vzdrževanje zunanjih površin, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim na domu, izdelovanje različnih izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti.
Po novem se bo tudi osebno dopolnilno delo opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje, in sicer na način plačevanja socialnih prispevkov po vavčerskem sistemu oz. sistemu vrednotnice.
Vrednotnico bo moral v primeru del, kot je pomoč v gospodinjstvu, kupiti naročnik storitve, v primeru, kot je izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti in njihova prodaja, pa izvajalec. Sedem evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in dva evra za zdravstveno varstvo in zavarovanje se bo vplačalo preko spleta (e-uprava) ali gotovinsko na upravni enoti.
Zviševanje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno
Po novem sicer prihodek z naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne bo smel presegati dveh povprečnih mesečnih neto plač v preteklem koledarskem letu. Če bi bil zakon že v veljavi, v polletju prihodek glede na lansko povprečno mesečno plačo ne bi smel preseči 1982,88 evra.
Glede na predlog zakona se bo osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja registriralo preko spletnega portala Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ali upravne enote, ki bo za posameznika oddala priglasitev na Ajpesu.
Novosti so načrtovane še na področju sankcij. Predlog namreč zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno. Najbolj se zvišuje globa za delo na črno, kadar ga opravlja fizična oseba, ki ni registrirana in delo opravlja povsem brez dovoljenj (t. i. šušmar). V primeru, ko je z delom na črno pridobljena premoženjska korist, je predviden njen odvzem.
Krepitev vključenosti socialnih partnerjev
Predlog zakona o inšpekciji dela, ki zasleduje cilj povečati učinkovitost delovne inšpekcije, medtem krepi vključenost socialnih partnerjev, saj vzpostavlja tripartitni svet inšpekcije dela, ki bi bil strokovno posvetovalno telo inšpekcije.
Poleg tega uvaja institut strokovnega pomočnika, ki bi razbremenil inšpektorja administrativnih nalog in bi lahko opravljal tudi enostavnejše naloge pri nadzoru. S tem naj bi bila zagotovljena večja fleksibilnost inšpekcijske službe.
