Trije sklepi komisije
Komisija je sprejela tri sklepe. Seznanila se je s predlogom rebalansa za letos in ugotovila, da se primanjkljaj povečuje na več kot 1,5 milijarde evrov, pri čemer se ob znatno nižjih davčnih prihodkih ustrezno ne znižujejo tekoči odhodki in transferji, ampak le investicijski odhodki.
Komisija ocenjuje, da sprejete in napovedane dodatne davčne obremenitve ter znatno zmanjšanje investicij ne izboljšujejo poslovnega okolja gospodarstva, ampak bodo nestimulativno vplivale na gospodarsko aktivnost. Komisija je vlado pozvala tudi k pripravi novega predloga rebalansa.
Vlada je v predlogu rebalansa načrtovani primanjkljaj zvišala na 1,5 milijarde evrov
Vlada je v predlogu rebalansa letošnjega proračuna načrtovani primanjkljaj zvišala z dobre milijarde na 1,5 milijarde evrov. Prihodki se znižujejo za 527,5 milijona evrov na 8,08 milijarde evrov, od tega skoraj 318 milijonov evrov odpade na znižanje davčnih prihodkov. Pri prihodkih so sicer že upoštevani nekateri novi ukrepi, npr. julijsko zvišanje DDV.
Proračunski odhodki se povečujejo za 10,5 milijona evrov na 9,63 milijarde evrov. Pri rebalansu gre tako večinoma za prerazporejanje sredstev med posameznimi ministrstvi, praktično vsem pa se bodo sredstva znižala.
Kot je danes pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, je bilo treba rebalans pripraviti iz dveh razlogov. Sprejeti proračun za letošnje leto temelji na makroekonomskih predpostavkah, ki so bile znane jeseni lani in so za letos predvidevale bistveno boljše makroekonomske okoliščine, kot so se izkazale. Prihodki državnega proračuna so bili zato ocenjeni preveč optimistično, je povedala Vraničarjeva.
Ob sprejetju proračuna lani jeseni niso bili sprejeti določeni ukrepi
Poleg tega ob sprejetju proračuna lani jeseni niso bili sprejeti določeni ukrepi, ki so bili v proračunu že predvideni in na podlagi katerih naj bi se proračunski prihodki, predvsem davčni, povečali. Vraničarjeva je pri tem med drugim navedla načrtovani zakon o davku na sladkor v brezalkoholnih pijačah. V sprejetem proračunu prav tako niso bili upoštevani določeni odhodki oz. so bili načrtovani nerealno ali sploh niso bili načrtovani, je dejala.
Na prihodkovni strani so upoštevali tudi novo oceno možnega črpanja evropskih sredstev. "Ocenjujemo, da bo to črpanje nižje za približno 257 milijonov evrov," je navedla Vraničarjeva. To znižanje je po njenem mnenju po eni strani odraz nekoliko preveč optimističnega načrtovanja in določenih zapletov pri izvedbi projektov, ki naj bi jih financirali iz evropskih sredstev. Vlada kljub temu še vedno načrtuje prihodke iz tega naslova v višini skoraj 1,2 milijarde evrov, kar je znatno več od realizacije v preteklih letih, je pojasnila Vraničarjeva.
Na vprašanje, ali lahko jeseni pričakujemo nov rebalans, je pojasnila, da so v okviru sredstev za sanacijo bank v B bilanci predvideli 1,2 milijarde evrov, kar je 300 milijonov evrov več kot v programu stabilnosti, prav zato, da bi že s tem rebalansom določili maksimalen možen obseg intervencij države za sanacijo bank. Na ministrstvu za finance zato zaenkrat ne načrtujejo novega rebalansa za letošnje leto, je pa treba razmere podrobno spremljati. V primeru nepredvidenih okoliščin tega ne moremo v celoti izključiti, je dejala Vraničarjeva.
Opozicija prepričana, da je rebalans premalo razvojno naravnan
Poslanci opozicije so prepričani, da je rebalans premalo razvojno naravnan in da to ni prava pot za izhod iz krize. "Vprašati se je treba, ali je to prava pot za to, da dejansko pridemo iz krize," je dejal poslanec SDS Andrej Šircelj. Opozoril je, da po eni strani zvišujemo davke, kar vpliva na padec gospodarske rasti, potrošnje in celotne aktivnosti družbe, po drugi strani pa se sredstva za plače minimalno zmanjšujejo oz. se dejansko povečujejo.
Predsednik komisije in poslanec največje opozicijske stranke Andrej Vizjak ni sprejel argumenta, da je bilo črpanje evropskih sredstev za letos načrtovano nerealno in da zastavljenih ciljev ni možno doseči. "To je možno narediti," je dejal in dodal, da si morajo vlada in druge pristojne institucije zadati ta cilj in ga doseči. Skrbi ga tudi povečanje načrtovanega proračunskega primanjkljaja, ki je večji od načrtovanih investicij. "To je samomorilsko," je dejal.
Razočaran je bil tudi Janez Ribič (SLS). Po njegovem mnenju je bilo premalo narejenega za znižanje odhodkov. "Ali opozicijski poslanci morda živimo na drugem planetu, da ne razumemo te logike?" se je vprašal. Meni, da bi bilo treba dosledno pobirati obstoječe davke, ne pa uvajati novih. Da si moramo namesto iskanja novih davčnih virov, ki obremenjujejo revnejše sloje prebivalstva in gospodarstvo, prizadevati za omejevanje javnih izdatkov, je menil tudi Jožef Horvat (NSi).
Tudi Matevž Frangež iz SD se boji, da to ni prava pot za izhod iz krize. Skrbi ga troje - da tudi ta rebalans ni pripravljen na realnih predpostavkah, da bomo letos priča še enemu rebalansu ali pa se bo izvrševanje proračuna na neki točki preprosto ustavilo in da s tem rebalansom ne prispevamo veliko k zasuku naše gospodarske politike.
Komisija sejo nadaljuje z razpravo o razmerah v slovenskem letalskem prevozniku Adria Airways.
