Ministrov za delo Andreja Vizjaka in za finance Janeza Šušteršiča ob tej točki ni bilo (oba sta bila na obisku vlade v Posavju). Zato so morali poslanci vladne koalicije sami braniti mnenje vlade, da opozicijska novela Zujfa ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Pri tem se za naštete pravne argumente niso zmenili in so pričakovano predlog opozicije tudi včeraj zavrnili (48 proti 37). Zavrnitev so utemeljevali s tem, da je vlada hkrati, ko je v parlamentu tekla razprava o predlogu opozicije, na pritisk Državljanske liste na hitro (na dopisni seji) potrdili predlog spremembe tega člena Zujfa, ki ga je sicer obljubila že pred počitnicami. Toda vlada iz skupine upokojencev, ki so jim z Zujfom znižali pokojnine, izvzema le približno 8000 upokojencev, ki so del delovne dobe prebili v drugih republikah nekdanje Jugoslavije in so tam vplačevali pokojninske prispevke, s čimer naj bi v proračunu letno privarčevali 8 milijonov evrov manj, kot so načrtovali. Razlika med predlogom opozicije in vladnim je tudi v tem, da bo začel veljati šele januarja prihodnje leto, kar pomeni, da država krivično odvzetih pokojnin v tem letu 8.000 upokojencem ne namerava vrniti.
Pravično znižanje pokojnin?
V razpravi je Roman Žveglič v imenu SLS – za njim pa so vsebinsko enake utemeljitve ponavljali tudi vsi drugi poslanci vladnih strank, vključno z DeSUS – menil, da je bilo treba tudi pokojnine znižati zaradi krize, ker denarja za pokojnine pač ni dovolj. Trdil je, da je bilo znižanje pravično, saj je zajelo le kakšne 3 odstotke privilegiranih upokojencev po načelu, vzeti je treba tistim, ki imajo več. Ali kot je dodala poslanka DeSUS Marija Plevčak, treba je vzeti tistim privilegirancem, ki prejemajo tudi trikratne povprečne pokojnine, ki znaša okrog 600 evrov. V razpravi so med »privilegiranci« omenjali telovadca Mira Cerarja, pesnico Svetlano Makarovič, nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in še nekatere zaslužne slovenske državljane. V imenu NSi je Jožef Horvat na primer za nekdanje pripadnike jugoslovanske armade predlagal, naj na pokojnine počakajo, dokler ne bo rešen problem razdelitve premoženja nekdanje skupne države, čeprav je slovenska država to obveznost nase prevzela z mednarodnim sporazumom. Romana Tomc (SDS) pa, da 143. člen Zujfa nikakor ni kaznovanje samo določenih ideoloških skupin upokojencev, ampak so njim pokojnine zgolj negativno uskladili. Niso torej kršili ustave, ker jim je pravica do pokojnine ostala, le znižali so jo. Dan prej je premier Janša v parlamentu razlagal, da bodo te pokojnine izločili iz pokojninske blagajne in po uveljavitvi pokojninske reforme izplačevali samo nekatere od njih.
Iz tega okvira razprav je nekoliko izstopal Gregor Virant, ki je vendarle priznal, da se je pokojnine zniževalo nesorazmerno, pregrobo in nepravično. Krivica se tako ni zgodila le tistim, ki so vplačevali prispevke v drugih republikah, ampak tudi zapornikom v koncentracijskih taboriščih, izgnancem, prisilnim mobilizirancem in drugim. Zato se je težko izogniti vtisu, da so bila uporabljena ideološka merila, je dodal predsednik DL, vendar je vseeno glasoval za to, da opozicijski predlog za črtanje 143. člena Zujfa ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Koalicija: treba je zaustaviti »bančni banditizem in svinjarije«
Vladna koalicija je včeraj s predpisano absolutno večino glasov potrdila zakona o državnem holdingu in o »slabi banki«, ki ju je državni svet zaustavil z vetom. Iz mnenja državnih svetnikov (njihovemu predstavniku dr. Andreju Rusu zaradi tega, ker je začetek razprave zamudil za minuto, predsedujoči podpredsednik parlamenta Jakob Presečnik ni dovolil pojasniti razlogov za veto) je mogoče razbrati bojazen, da bo s holdingom prišlo do odprodaje velikega dela državnega premoženja. Slabo je tudi, da zakon omejuje vpliv parlamenta na gospodarjenje z državnim premoženjem in da omogoča politično imenovanje nadzornega sveta holdinga.
Z zakonom o »slabi banki« se glede na to, da se ustanavlja družbo za upravljanje terjatev bank, ki bo v stoodstotni lasti države, breme preteklih slabih odločitev prenaša na davkoplačevalce, oziroma je ta način za njih najdražji. V državnem svetu menijo tudi, da zaradi dominantnega voliva vlade obstaja možnost zlorab. V razpravi so koalicijski poslanci trdili, da sta oba zakona ključna za izhod države iz krize, in da je nekaj treba ukreniti, da bi, kot sta rekla Andrej Šircelj iz SDS in Bojan Straman iz DL zaustavili »bančni banditizem« oziroma »nesramne svinjarije v bankah«. Na drugi strani je Janko Veber (SD) ponovil stališče, da zakon o državnem holdingu ni namenjen reševanju krize ampak pomeni zadnjo fazo privatizacije državnih podjetij mimo državnega zbora, mimo računskega sodišča in prikrito očem javnosti.
Za oba zakona je bila že pred časom vložena pobuda sindikatov za razpis referenduma. Predsednik parlamenta Gregor Virant je napovedal, da bo roke sindikatom za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o obeh zakonih določil v okviru sedemdnevnega roka po potrditvi zakona.
