Sestrici, stari dve in tri leta, so leta 1978 prepeljali v dansko bolnišnico zaradi oteklin in velike količine beljakovin v krvi ter rožnato obarvanih dlani. Starši so se spomnili, da se je v sobi obolelih deklic pred nekaj tedni razbil živosrebrni termometer, in zdravniki so ugotovili, da sta se zastrupili z vdihavanjem hlapov te izredno strupene kovine.
Tako imenovano elementarno živo srebro je tudi sestavni del varčnih sijalk, ki so nadomestile navadne žarnice, saj je te sedaj prepovedano prodajati. Termometri za domačo uporabo sicer vsebujejo približno 125-krat več živega srebra kot varčne žarnice, v katerih je v povprečju od dva do štiri miligrame te kovine, pojasnjujejo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Toda čeprav so za ljudi smrtno nevarni le visoki odmerki živega srebra (deklici jim je s protistrupom uspelo pozdraviti), lahko tudi razmeroma nizke koncentracije povzročijo škodljive učinke na razvoj živčnega sistema, medtem ko so jih šele pred nedavnim povezali tudi s škodljivimi vplivi na srčno-žilni in imunski sistem ter spolne organe. Tveganje za zastrupitev z živim srebrom iz ene varčne žarnice je sicer po navedbah IVZ praktično zanemarljivo, a ker se živo srebro v telesu lahko kopiči, je treba tudi z majhnimi količinami ravnati previdno.
Brez sesanja ali pometanja!
Ob razbitju varčne žarnice v prvih dveh tednih v zrak izhlapi od 17 do 40 odstotkov živega srebra, od tega tretjina v prvih osmih urah. Zato IVZ priporoča, da se neposredno po razbitju žarnice za 15 minut odprejo vsa okna in zaprejo vsa vrata ter izključi morebitno mehansko prezračevanje, vsi prisotni pa naj prostor za ta čas zapustijo.
Za odstranjevanje živega srebra je treba uporabiti kuhinjske rokavice, koščke stekla in prahu pa pobrati s kartonom ali trdim papirjem in jih zapreti v steklen kozarec s kovinskim pokrovom ali plastično vrečko. Razlite kapljice je mogoče pobrati tudi s kapalko. »Dobro je preiskati ves prostor, v katerem je prišlo do razlitja, saj lahko kapljice živega srebra potujejo daleč,« pravijo na IVZ. Z lepilnim trakom se poberejo morebitni preostali koščki, nato sledi brisanje površine z vlažno papirnato brisačo ali mokrimi krpami za enkratno uporabo. »Razlitih kapljic ne pometamo ali sesamo, saj bi jih s tem le še dodatno razpršili in tako povečali tudi njihovo izhlapevanje.«
Sesalnik je tako bolje pustiti ob strani, razen če ne gre drugače, recimo pri pobiranju črepinj s preprog in tapet. V tem primeru je treba nato vrečko v sesalniku izprazniti in jo očistiti ali jo zamenjati z novo, staro pa pred odlaganjem v smeti zaviti v plastično vrečko.
Če pride razbita varčna žarnica v neposreden stik z oblačili ali posteljnino, te zavržemo, pravijo na IVZ. Takšnih tkanin namreč ne bi smeli prati v pralnem stroju, saj bi lahko s tem onesnažili tako stroj kot odpadno vodo. Drugače je z oblačili, ki jih posameznik nosi pri čiščenju in ne pridejo v neposreden stik z delci razbite žarnice – ta se lahko operejo. Čevlje, ki so prišli v neposreden stik s črepinjami, pa bi morali obrisati z vlažno krpo, ki naj nato roma v plastično vrečko ali steklen kozarec. Takoj po čiščenju si je treba umiti roke.
Skoraj popolnoma jih reciklirajo
Tako kot odslužene varčne žarnice je treba tudi vse odpadke, ki nastanejo pri čiščenju njihovih črepinj, odložiti v posebne zbiralnike za nevarne odpadke, ki jih je mogoče najti pri komunalnih podjetjih ali na oddelkih s svetili v večjih trgovinah. Odpadno električno in elektronsko opremo v večjih količinah zbira tudi podjetje ZEOS, ki v Sloveniji skrbi za njihovo ustrezno predelavo.
Predstavnik podjetja Borut Bernat pojasnjuje, da je mogoče varčne žarnice skoraj v celoti reciklirati in uporabiti za izdelavo novih. Proces recikliranja poteka popolnoma avtomatsko, kajti odvijati se mora v povsem zaprtem prostoru in pod nižjim tlakom, kot je v okolici, saj je le tako mogoče preprečiti uhajanje nevarnih snovi v okolje. Žarnice najprej razbijejo in zdrobijo, nato pa posamezne sestavine ločijo med seboj. Več kot 90 odstotkov žarnice sestavlja steklo, preostale sestavine so še fosforjev prah, živo srebro, aluminij in železo. Zadnja dva se ponovno uporabita kot sekundarni surovini tako, da se ju dodaja primarnim surovinam. Tudi druge surovine industrija ponovno uporabi. Živo srebro, ki ga iz odslužene žarnice izločijo s postopkom suhe destilacije, na primer predelajo v ponovno uporabno tehnično živo srebro, pojasnjuje Bernat.
