V osnutku zakona o davku na nepremičnine je še vedno predvidena tudi obdavčitev zemljišč – po 0,25-odstotni stopnji kmetijska zemljišča in po 0,15-odstotni gozdovi, medtem ko kmetje še vedno zahtevajo njihovo popolno izločitev iz obdavčitve.
O davčnih stopnjah se sploh ne pogajajo
Včeraj so predstavnike kmečkih organizacij in tudi avtoprevoznikov sprejeli premierka Alenka Bratušek, ministri za finance, za infrastrukturo in za gospodarstvo Uroš Čufer, Samo Omerzel in Stanko Stepišnik ter državni sekretarki na finančnem in kmetijskem ministrstvu Mateja Vraničar in Tanja Strniša, vendar pogajalski strani svojih stališč nista zbližali. »Dve uri so se avtoprevozniki in predstavniki vlade samo kregali,« nam je po koncu pogajanj, ki naj bi se nadaljevala še ta teden, povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič in dodal, da se o davčnih stopnjah za kmetijska zemljišča in gozdove za zdaj sploh ne pogajajo. »Tako bo, dokler bo podlaga za nepremičninski davek množično vrednotenje nepremičnin,« pravi Žveglič.
Na nesprejemljivost zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je nedavno v pogovoru za naš časopis opozoril tudi agronom prof. dr. Franc Zagožen, ko je dejal: »V naravi lahko pokažem, da so nekatera kmetijska zemljišča za dvajsetkrat precenjena, zato na tej osnovi ni mogoče predpisati pravičnega davka. Tudi sam imam tak primer. Gre za štiri hektarje hribovskega, strmega, kamnitega zemljišča. Rad bi vas peljal tja, če imate dobre gojzarje. In ta zemljišča so ovrednotili enako kot štiri hektarje najboljših ravninskih njiv na Nizozemskem! Potrebna je ustavna presoja zakona o vrednotenju nepremičnin, ne pogovarjanje o višini davčne stopnje, kajti če ni pravilnega vrednotenja, ne more biti obdavčenja.«
Kmetijstvo naj bi prispevalo okoli 28 milijonov evrov davka
Po izračunih vlade naj bi z davkom na kmetijska in gozdna zemljišča ter kmetijske objekte zbrali okoli 28 milijonov evrov (ali 7,2 odstotka vsega predvidenega nepremičninskega davka), od tega 17,6 milijona za kmetijska zemljišča, 6,8 za gozdove in 3,6 za kmetijske objekte. Žveglič meni, da bi morala biti podlaga za obdavčitev zemljišč njihova kakovost, ne zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, po katerem naj bi povprečni davek na hektar kmetijskih zemljišč znašal okoli 23,8 evra, daleč najvišjega bi plačevali v občinah Piran (162,5 evra), Izola (161,6 evra), Šenčur (125 evrov) in Naklo (117,3 evra), najnižjega (dobrih sedem evrov na hektar) pa na Goričkem v Prekmurju, Kamniku, Črni na Koroškem...
Žvegliču se zdita sporni tudi dve določbi, zapisani v osnutku zakona o davku na nepremičnine. Člen 15 predvideva možnost, da država z zakonom o izvrševanju državnega proračuna davčne stopnje (za kmetijska zemljišča v zaraščanju, za prazna stanovanja, za nevzdrževane stavbe, za neskladne gradnje, za del degradiranega območja) dodatno poviša, in sicer največ do trikrat. Kaj natančno bi lahko bilo predmet dodatne obdavčitve, pa ni povsem jasno, saj za delom degradiranega območja v osnutku zakona piše itd., kar pomeni, da nabor možnih dodatnih obdavčitev s tem še ni izčrpan. Zakon tudi predvideva delitev pobranega davka med državo in občinami v razmerju 50:50, vendar to ne bo veljalo za prvo leto pobiranja (2014); prihodnje leto naj bi država občinam odstopila le toliko davka, kot ga bodo letos pobrale z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč.
Obdavčen tudi vrh Mrzle gore
Klemen Matek je na včerajšnjih pogajanjih z vlado zastopal lastnike gozdov, ki predlagajo, naj bo njihova lastnina obdavčena le prek katastrskega dohodka in ne dvojno, torej še po nepremičninskem davku. Matek je optimističen, da bodo vladni predstavniki razumeli položaj lastnikov gozdov, ki so tudi zaradi ekoloških funkcij gozda pri gospodarjenju močno omejeni. Pri poseku morajo tako upoštevati gozdnogospodarske načrte, v katerih je količina poseka omejena. Poleg tega zakon o gozdovih v 5. členu določa, da mora lastnik gozda dopustiti prost dostop drugim osebam, prav tako čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov... Za nameček se v gozdovih hrani divjad, ki je državna last in ki po uplenitvi postane last upravljalcev lovišč.
Lastniki gozdov zato od vlade pričakujejo, da bo gozdove izvzela iz davka o obdavčiti nepremičnin, pripravila spremembo 5. člena zakona o gozdovih ter zagotovila evropsko primerljivo zakonodajo o divjadi in lovstvu. »Zahtevamo tudi izločitev nerodovitnih zemljišč iz zakona o davku na nepremičnine,« nam je pojasnil Klemen Matek in na lastni izkušnji plastično utemeljil to zahtevo: »Vrh Mrzle gore že od nekdaj pripada naši kmetiji, a od tega nimamo nobene gospodarske koristi. Gre za 400 hektarjev popolnih skal, ki so naravna znamenitost, a bomo tudi zanje plačali nepremičninski davek.«
