Pošiljke zdravil in materiala za zdravljenje v bolnišnice so začeli ustavljati tudi veliki dobavitelji. Največja slovenska veledrogerija Kemofarmacija je ustavila dobave v jeseniško in izolsko bolnišnico, ki še posebno zamujata s plačili, na ministrstvu za zdravje pa pričakujejo, da bosta ti dve bolnišnici najbrž imeli tudi težave z izplačili plač. V dveh tednih jim bo zmanjkalo zdravil, ki so nujna za operacije, so napovedali v jeseniški bolnišnici. Če se bo to zgodilo, ne bodo mogli opravljati niti rednih operacij, prav tako ne bo mogla delovati njihova urgenca, na kateri pomagajo bolnikom iz vse Gorenjske. Skupščina zdravstvene blagajne je medtem brez posebne razprave potrdila 45-milijonske reze, ki dodatno stiskajo obroč okoli zdravstva.
Slovensko zdravstvo po poti Hrvaške
Predstojnik kirurške službe v jeseniški bolnišnici Janez Pšenica je dejal, da se brez zdravil za oživljanje ne smejo lotiti nobene operacije, direktor Igor Horvat pa je opozoril, da bosta morala vlada in zdravstvena blagajna tako ali drugače zagotoviti nujno potreben denar. Po njegovem bi bila na primer smiselna dokapitalizacija bolnišnic. Brez hitre rešitve lahko bolnišnico kar zaprejo, so obupano opozorili. V izolski bolnišnici je dobava medicinskega materiala in zdravil motena že nekaj tednov, nam je včeraj potrdil njen direktor Jani Dernič. »Zavedamo se, da je potrebno skrbno naročanje, in skrbimo, da je vpliv na načrtovano oskrbo bolnikov čim manjši. V prihodnjih tednih pričakujemo povečanje težav zaradi hkratnih učinkov premika izplačila akontacij v mesec marec, zamude pri poračunu za leto 2012,« je dejal Dernič. Dodal pa je, da so število nadur in podjemnih pogodb, ki se pogosto omenjajo kot priložnost za varčevanje, že zmanjšali na minimum. Tako slovensko zdravstvo že stopa po poti sosednje Hrvaške, kjer so zaradi velikih zamud pri plačilih podjetja lani ustavila dobave v nekatere bolnišnice, te pa so ob pomanjkanju zdravil in materialov začele sprejemati le nujne primere.
Odhajajoči minister za zdravje Tomaž Gantar je že dolgo seznanjen s težavami izolske bolnišnice, težave jeseniške pa so ga presenetile. Kljub vsemu so razprave o zapiranju vrat bolnišnic po njegovem mnenju pretirane. Spomnil je, da Kemofarmacija ni edini dobavitelj na slovenskem trgu, zato bi lahko bolnišnice potrebna zdravila dobile tudi drugje. Nakazal je dve možni rešitvi: ena so kratkoročna likvidnostna posojila iz državne zakladnice, druga pa dogovor z zdravstveno blagajno, ki naj bi imela na račun informacijskega sistema težave pri razporejanju denarja. Gantar je poudaril, da so sistemske zakonske spremembe nujno potrebne, saj sicer ne moremo izključiti scenarija Grčije, kjer se je javno zdravstvo v krizi sesedlo. »Če se v pol leta ali letu ne bo nič spremenilo, lahko pride tudi do katastrofe,« je napovedal.
Napovedi novih ustavitev dobav
Med bolnišnicami, kjer bi lahko imeli po ocenah ministrstva težave pri izplačilu plač, je tudi mariborski UKC, kjer pa dobavitelji groženj z omejitvami dobav za zdaj niso uresničili. V bolnišnici so poudarili, da so močno zmanjšali število nadur, letos pa se obeta še dodatno zmanjševanje števila podjemnih pogodb. Da je stanje kritično, so opozorili tudi v drugih bolnišnicah, kjer v teh dneh zaradi zamud pri plačilih ali celo popolne ustavitve plačil dobaviteljem dobivajo grožnje. Tako velik del slovenskega zdravstva trepeta pred ustavitvami dobav in izvršbami, ki jih napovedujejo njihovi dobavitelji.
V drugi največji veledrogeriji Salus dobav v nasprotju s Kemofarmacijo še niso začeli ustavljati. Direktor Miha Lavrič pa je potrdil, da je zapadlih obveznosti zelo veliko in še naraščajo. Kumulativno znašajo te zapadle obveznosti bolnišnic do njihove družbe že 5,3 milijona evrov, nekatere pa s plačili zamujajo skoraj pol leta. »Razmere so se s koncem leta 2012 drastično poslabšale, ta mesec pa so se zaostrile do mere, ko bomo tudi v naši družbi prisiljeni razmisliti o ukrepih, s katerimi bomo zaščitili interese družbe. Trenutne zamude s plačili namreč zelo ogrožajo likvidnost naše družbe in otežujejo poslovanje. To ogroža nemoteno oskrbo z zdravili v Sloveniji,« so opozorili v Salusu.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je medtem brez posebnih pomislekov in razprave potrdila 45 milijonov evrov težke reze v zdravstvu, ki jih prinaša nov finančni načrt zavoda. Ti znašajo sicer le za polovico rezov iz prejšnje različice finančnega načrta, kljub temu pa se člani niso kaj dosti ozirali na opozorila bolnišnic, da zdravstvo s tem tone še globlje. V zdravstvenih zavodih namreč napovedujejo, da se bodo na ta račun vse pogosteje podaljševale čakalne dobe, zapirale se bodo predrage ambulante, ob tem pa bo padla tudi kakovost zdravljenja. Posamezne znanilce teh poslabšanj, ki jih bodo čutili bolniki, so v zadnjih dveh mesecih že opazili. Če finančni načrt ne bi bil potrjen, bi že novembra zmanjkalo denarja za delovanje zdravstva, je včeraj zatrdil generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Na letni ravni se prispevki zmanjšujejo za okoli 20 milijonov evrov, kar pomeni letno delovanje trboveljske bolnišnice in še pol letnega proračuna brežiške bolnišnice. Fakin pa se strinja, da so nujni čimprejšnji sistemski ukrepi za povečanje prilivov in zmanjšanje obveznosti zdravstvene blagajne. Kljub politični nestabilnosti je po njegovem mogoče sprejeti nujne zakonske ukrepe, saj »je zdravstvo tako velikega pomena, da se mora z njim ukvarjati parlament, ne pa samo vladajoča opcija«.
Redke razpravljalce na skupščini zdravstvene blagajne je medtem skrbelo predvsem zmanjševanje njene avtonomije, ki jo je s svojo zavrnitvijo prvotnega finančnega načrta ogrozila vlada. Po njihovem je v zdravstvu še kar nekaj rezerv. Predstavnik sindikatov Ladislav Rožič je prepričan, da sistem »ne bo razpadel«, rezerve pa so po njegovem pri vodenju prezadolženih bolnišnic. Tudi predstavnik upokojencev Branko Kjuder meni, da ravnanje vlade kaže na podcenjevanje ZZZS in jemanje pooblastil njegovi skupščini.
