KPK je leta 2010 začela voditi preiskavo posameznice ob pridobitvi osebnega kredita, iz tega pa je sledila preiskava pregleda 40 poslov, ki so jih odobrile banke v večinski državni lasti in ki obsegajo 1,6 milijarde evrov. V teh postopkih so zaznali 30 sumov različnih kaznivih dejanj, podali so tudi šest ovadb državnemu tožilstvu. V tem času se je oblikovala tudi posebna specializirana preiskovalna komisija.
Kot je pojasnil Klemenčič, so zaprosili vse banke v državni lasti, naj sporočijo, kako so od leta 2008 podeljevale kredite funkcionarjem ali uradnikom na položajih nad 10.000 evrov in kredite, ki so odstopali od splošne ponudbe. Pri NLB večjih težav s pridobivanjem dokumentacije niso imeli, pri NKBM pa so bili zaradi nesodelovanja tik pred sankcijo KPK.
KPK je v zadnjem času v stalnem stiku z DUTB glede slabih terjatev, saj je ena od opravil slabe banke tudi ugotavljanje odgovornosti.
Poslanci pogrešali konkretna imena
Poslanci so v poročilu, ki jim ga je posredovala KPK, pogrešali predvsem konkretna imena. "Imen ne bi izpostavljali, so ena in ista. Niso politiki nujno vedno delegirali poslov, ker to ni bilo potrebno, saj je bančni sistem tako funkcioniral sam po sebi, začenši z nadzornimi sveti in upravami," je opozoril Klemenčič in zagotovil, da v kolikor bodo v KPK našli pravno možnost, bodo ta imena tudi posredovali.
Pojasnil je, da so v veliko kreditnih odborih o kreditih neznanim osebam razpravljali tudi po eno uro, medtem ko so zaznali tudi primere, ko je šlo za velike zneske, pa so se nadzorniki samo pogledali, pokimali in šli naprej.
So pa se stvari v zadnjih mesecih premaknile, saj Klemenčič meni, da so se tveganja, ki so obstajala na sistemski ravni, začela zmanjševati. Hitrejša naj bi bila tudi aktivnost s strani Banke Slovenije.
Posli daleč od oči
KPK se je veliko ukvarjala s hčerinskimi družbami slovenskih bank na območju bivše Jugoslavije. "Pomemben del odprtih terjatev imajo tam Slovenci. Veliko poslov je bilo delegiranih daleč od oči," je menil Klemenčič.
Je pa opozoril na še eno visoko tveganje reševanja portfelja bank. Obstaja namreč zaskrbljenost, da se bo na isti način, kot se je podeljevalo kredite, te tudi odpisovalo. "Tu so ista korupcijska tveganja in zelo podobni interesi. Na območju nekdanje Jugoslavije gre za ogromno lizingov, za nepremičnine, jahte in projektne posle," je izpostavil.
Dare Stare iz KPK je pripomnil, da so bili tudi posamezni člani uprav bank znani po tem, da so bolj dojemljivi za odobritev tveganih poslov ter da so bile banke same pasivne pri nevračanju tudi večmilijonskih kreditov.
KPK se je v sklepu s preiskovalno komisijo DZ dogovorila, da jim v prihodnje pošlje še dodatno dokumentacijo, ki ni pravno sporna.
