Jazbec po prvem dnevu pogovorov pri Pahorju z več kot dovolj podpore v DZ

Jazbec z največ podpore

Predsednik DL Gregor Virant je pojasnil da je Jazbeca poslancem predlagal podpredsednik stranke in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.

Namestnica vodje poslanske skupine SD Majda Potrata je medtem povedala, da je Pahorju predstavila stališče do vseh treh kandidatov, prepričana pa je, da bo predsednikova izbira dobila ustrezno podporo v DZ.

V SD zaupajo Pahorjevi presoji in menijo, da je prav, da ta predlaga tistega, ki bo imel v DZ polno podporo. To pa po njenih besedah ne pomeni, da ni povedala, koga bi v poslanski skupini SD radi videli na čelu Banke Slovenije.

Predlagala je tudi, da se predlagani kandidat pride predstavit v poslansko skupino, tako da se bodo lahko poslanci SD na koncu odgovorno odločili.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pa je pojasnil, da so se v poslanski skupini odločili, da Pahorju ne bodo predlagali nikogar, temveč bodo najprej poslušali njegovo mnenje in nato izoblikovali stališče.

Podpora SDS

Tudi v poslanski skupini SDS so kot najbolj ustreznega kandidata vidijo Jazbeca, je po pogovoru s predsednikom republike Borutom Pahorjem povedal vodja poslanske skupine Jože Tanko. Izpostavil je predvsem Jazbečeve mednarodne izkušnje.

Tanko je spomnil, da je Jazbec v preteklosti že bil član sveta Banke Slovenije, tako da delovanje institucije pozna. Ob tem pa ima tudi največ mednarodnih referenc, ki bodo po Tankovem mnenju nedvomno vplivale na njegovo delo v centralni banki.

V poslanski skupini SDS so prepričani, da je guverner glede na vse, kar se je dogajalo v slovenskem bančnem sistemu, trenutno zelo pomembna funkcija. Tanko namreč ocenjuje, da bo v prihodnje treba izpeljati nekatere zahtevnejše ukrepe in Jazbec bi lahko naredil ta korak naprej.

Tanko je spomnil tudi na delovanje preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu. Po njegovih besedah bo potrebno dobro sodelovanje med preiskovalno komisijo in Banko Slovenije, če bodo hoteli poslanci priti do ustreznih podatkov o razmerah v bankah.

Banka Slovenije je trenutno ena ključnih slovenskih ustanov, ki mora zelo konkretno in operativno zastaviti delo, da bo Slovenija lahko rešila težave v bančnem sistemu, da bo posojilni krč popustil in da bodo banke lahko začele opravljati svoje temeljno poslanstvo kreditiranja gospodarstva, je sklenil Tanko.

»Vsi trije smo zelo dobri kandidati«

Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Franjo Štiblar, eden od kandidatov, je povedal, da ni nobenega razloga, da bi imela Slovenija poleg Grčije in Cipra najslabšo gospodarsko napoved od članic EU. »Narobe smo se lotili stvari,« je dejal in napovedal konkretne ukrepe za odpravo posojilnega krča.

»Vsi trije smo zelo dobri kandidati. Visoko cenim ostala dva, s katerima sem strokovno sodeloval,« je dejal Štiblar, ki ima široko poznavanje delovanja centralnih bank. Med drugim je doktorski študij pri profesorju univerze Yale Robertu Shillerju opravljal skupaj z guvernerjem italijanske centralne banke Ignaziom Viscom.

Štiblar je prepričan, da ni nobenega razloga, da bi imela Slovenija poleg Grčije in Cipra najslabšo gospodarsko napoved od držav EU.

Narobe smo se lotili stvari

»Slovenija je relativno nizko zadolžena, imamo relativno visok standard. Kako potem lahko na primer preživijo Bolgarija, Romunija, Slovaška, Portugalska, Estonija? Zakaj bi morali biti mi najslabši od vseh? Narobe smo se lotili stvari,« je dejal Štiblar.

»Evropa je v tem trenutku najslabša celina glede gospodarske rasti. Če smo se na evropski ravni dogovorili za fiskalne restrikcije, pri čemer Slovenija ne more kaj storiti, pa nam ostane vsaj monetarna stimulacija, ki jo Evropa pelje, Slovenija pa ne,« je povedal Štiblar, ki sicer strogo loči pristojnosti in odgovornosti javnofinančne in denarne politike in zavrača medsebojno vpletanje.

»Absolutno podpiram strukturne reforme. Ne glede na levo ali desno vlado. Dobro je, da smo sprejeli pokojninsko reformo. Dobro je, da izvajamo reformo trga dela tako, da nismo odpravili vsega 'solidarizma'. Sem za zakon o slabi banki, kakršenkoli že bo. Te zadeve sprejema parlament in guverner centralne banke bo moral v danih razmerah storiti vse kar je v njegovi moči, da požene gospodarsko rast,« je dejal Štiblar, za katerega je najpomembneje zagnati gospodarsko rast.

Predvidene ima konkretne instrumente

»To je ključni del mojega programa. Kot je (predsednik Evropske centralne banke) Mario Draghi pripeljal nov veter v Evropsko centralno banko, kje je restriktivno monetarno politiko spremenil v stimulativno. Moj osnovni cilj je, da bi isto monetarno vzpodbudo, ki se ji pri nas reče odprava kreditnega krča, pripeljal v centralno banko. Za to imam predvidene konkretne instrumente in če nam to uspe, bomo šli z negativne v pozitivno gospodarsko rast,« napoveduje.

»Ko bomo enkrat tam, bo lažje reševati tudi sanacijo bank, reševati javni sektor, šolstvo in zdravstvo. Brez pozitivne rasti, pa bo šlo le navzdol,« je dejal Štiblar in dodal, da to ni le usmeritev predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve Bena Bernankeja, ampak tudi Japonske, Kitajske, Velike Britanije in Avstralije.

Štiblar je trenutno s študenti na strokovni ekskurziji v ZDA. Ekskurzija je namenjena razširjanju obzorij študentom med katerimi jih bo veliko zasedalo pomembne položaje v Sloveniji. V New Yorku so se seznanili z ZN, lokalnimi in državnimi sodišči, univerzami in finančnimi ustanovami. Na tradicionalnem sprejemu v cerkvi Sv. Cirila jim je predaval tudi upokojeni ameriški odvetnik Bob Harley.

V Washingtonu je študente sprejel senator slovenskega rodu Tom Harkin iz Iowe, obiskali so tudi vrhovno sodišče ZDA in State Department, kakor tudi Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko. V New Yorku jih je sprejel vršilec dolžnosti veleposlanika pri ZN Matej Marn, v Washingtonu pa veleposlanik Roman Kirn.